V pričakovanju letošnjega morja

Saj vem, kaj boste rekli (ali pa si vsaj mislili) - baba zmešana, kaj tule nekaj sanjaš o poletju, saj se je pomlad šele dobro začela (in to čisto zares!). In do določene mere se bom z vašimi besedami čisto strinjala. Do tega zapisa najbrž niti ne bi prišlo, če ne bi ravno danes v službi debata nanesla na morje, temu je sledilo moje vprašanje Urošu, kdaj bi šla letos na morje, potem pa, ko sem ga vprašala, o čem naj pišem danes (ker sem spet brez pametnih idej), mi je predlagal, naj pišem o pričakovanju letošnjega morja. In tako bom pač pisala o tem (približno).

Do letošnjega morja so še približno štirje meseci. Saj ne da odštevam ali kaj podobnega, samo na hitro sem si šla preračunat. Prisežem, da doma na koledarju ne črtam dni! V bistvu pa res kar komaj čakam ponoven malo daljši odklop v dvoje. In medtem ko čakam, se lahko spomnim nekaterih stvari, zaradi katerih imam najina morja (ja, spet delam množino tam, kjer se je ne dela) v tako lepem spominu.

• Sončni zahodi. Sončni zahodi so krasni že sami po sebi. Na morju pa samo še dobijo neki dodaten čar. 

• Hotel in drugi (ne)raziskani kotički. Sploh hotel. Da vam obudim spomin, če ste že pozabili. Po eni strani potihem upam, da se njegova obnova še ne bo začela, ker se res tako zelo rada vsakič sprehajam po njem. 

• Zaroka! Saj bi dala to na prvo mesto, pa bi bilo preveč kičasto. Ja, tudi najina zaroka se je zgodila na morju. Mimogrede, v bližnji prihodnosti pričakujte obojestransko zgodbo o tem. Se še spomnite večerje? Malo sumim, da bi tale znala biti še boljša.

• Digitalc vedno in povsod. Na morju pač ne morem (in konec koncev tudi nočem) brez njega, ker mi je tako zelo fajn fotkat. Včasih tudi neumnosti. 

• Dobra družba. Niso pa trenutki na morju vedno samo v dvoje. Najina morska družba je ponavadi v obliki dveh nekdojev in vedno se imamo fajn, nima veze, kaj počnemo. Lahko samo sedimo na terasi in srkamo vsak svojo pijačo ob prijetnem pogovoru, lahko skupaj raziskujemo hotel, lahko pa tudi špilamo creationary in se ob tem smejimo kot zmešani, ko ustvarjamo svoje skulpture. Na primer termovko.