sreda, 30. januar 2013

Plača, ko bi te lahko celo zapravila za knjige!

Ok, bodimo pošteni, saj bi jo lahko, ampak ne bi bilo prav. Ker bi potem do naslednje plače živela na možev račun, tega pa nočem, sploh ker je moj dohodek dovolj velik, da mi ni treba. Lahko pa v bistvu vplačam loto in upam, da zadanem kaj več kot pet evrov, ker s tem si pač ne morem kaj dosti pomagati. En tak dobitek bi mi res prišel mnogo prav, ker je trenutna wishlista kar konkretna. Pa ne govorim o tisti wishlisti, kaj vse bi rada prebrala, ampak o tem, katere knjige bi si še rada lastila. No, seveda bi jih tudi prebrala (in seznam tistih, ki bi jih rada prebrala, se s tem spet daljša).

In kakšna torej je?


















Sicer raje berem v slovenščini, ampak teh dveh še ni v slovenskem prevodu. Seveda so na wishlisti tudi naslednje iz te serije, ampak tistih ni niti še v angleškem prevodu, švedsko pa res ne znam, da bi se šla lotevat kakšnega takega podviga.





Edini, ki mi še manjkata iz te serije (od tistih, ki so prevedene v slovenščino). Eno iz nje, ki je še nisem prebrala, imam že doma, ampak je fajn, da se jih bere po vrsti (čeprav se tega do zdaj nisem ravno hudo držala, ker sem najprej prebrala 5. iz serije, zatem pa prvo in drugo. No, vsaj ostale bi rada prebrala po vrsti.)




















A je zelo težko uganit, da imam rada kriminalke?

torek, 08. januar 2013

(Zdravstvene) ugotovitve zadnjih nekaj dni


  • zdravstveni karton potrebuje za pot, dolgo cca. 90 kilometrov, 6 dni (sumim, da so ga poslali peš)
  • injekcija proti tetanusu je kurba, ker boli še (vsaj) naslednja dva dni
  • salamoreznica is not my friend!!!
  • kirurgi v mali operacijski sobi UKC so zabavni (to sem sicer ugotovila že cca. 3 leta nazaj, zdaj se je ta ugotovitev samo še potrdila), zgodi pa se tudi, da ima bejba v sprejemni dober dan (noč) 

četrtek, 03. januar 2013

Šibka točka: time management

Če ne gre, pač ne gre. Vedno vem, do kdaj moram naredit vse, kar nameravam naredit, ampak enkrat se posreči, drugič spet ne. Pa si v glavi razporejam čas, kdaj približno bi kaj, pa se ta čas pogosto zamakne iz takšnih ali drugačnih razlogov. In ko se tak čas zamakne, nastane problem. Tako mi kar naenkrat ostane za naredit še nekaj stvari, časa za vse pa nikakor ni dovolj. Včasih to niti ni taka panika, ker je kakšna od stvari take narave, da ni nujno narejena takoj oziroma pred iztekom časa, ki ga imaš v danem trenutku na voljo. Npr. če je ena od stvari zlaganje perila - to lahko tudi počaka, da pridem domov ali da ga zloži mož (kar je na moje veliko veselje tudi naredil). Večji problem pa nastane, ko imaš do odhoda v službo samo še dobre pol ure časa, si pa ravno dobro izpod tuša, kar pomeni, da so tvoji lasje tako mokri, da od njih še kaplja, kosilo pa tudi še ni blizu štedilnika, kaj šele mize. Od doma pač ne moreš z mokrimi lasmi, ker ni poletje in zunaj par deset stopinj nad ničlo, fajn je pa pojest tudi nekaj toplega pred popoldnevom v službi. Torej ni dovolj, da v te dobre pol ure samo nekaj skuhaš, treba je še pojest (po možnosti seveda ne samo zmetat vase).

In tako pride do scenarija, da medtem ko si sušim lase, kuham in mešam makarone iz vrečke (ali kuham in mešam makarone iz vrečke, medtem ko si sušim lase?) in s tem, ko jih pojem, izničim tiste pol ure ubijajoče telovadbe, ki sem si jo privoščila prej in je bila razlog, da sem sploh morala umiti lase, ker me je totalno ubila in sem se zašvicala fuŁ (več o tem mogoče naslednjič). No, na koncu mi je dejansko vse to uspelo, celo brez da bi morala makarone iz vrečke zmetat vase, čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi jih pometala v smeti, ker niso ravno slovarski primer tistega, čemur rečemo zdrava hrana. Jebiga, you can't have it all