sreda, 12. marec 2014

Ne sodi knjige po platnicah

Misel iz naslova me (in verjamem, da še marsikoga) spremlja že od malega. V dobesednem in v figurativnem smislu. Pa, priznam, to vseeno počnem (in verjamem, da še marsikdo). V dobesednem in v figurativnem smislu. Saj se trudim, da ne bi, ampak včasih je pač en del možganov hitrejši kot drugi. Včasih pač človeka v glavi na hitro presodiš, še preden sploh odpre usta. In tudi knjiga te lahko privlači/odvrne že samo ob pogledu na platnico. V Mladinski knjigi so prišli na zanimivo idejo, kako ljudi odvrniti od tega, da bi sodili knjige po platnicah.


Ampak namen današnje ni pisati o slepem zmenku s knjigo, zgornjo fotko sem želela deliti že nekaj časa in tale objava se mi je za to zdela idealna priložnost.

Zdaj pa k resničnemu namenu te objave. Ponovno se mi je uspelo prebiti čez vseh 600 strani Sence vetra (čeprav prebijanje seveda sploh ni bilo težko) in res sem se že veselila, da mi bo končno uspelo prebrati tudi Ujetnika nebes. Nanj čakam že kar nekaj časa in danes je končno nastopil dan, da bom začela njegovo prebiranje. Tako sem se usedla na avtobus in neučakano iz torbe povlekla knjigo.


Pa se je izkazalo, da sem naredila ravno to, česar ne bi smela - sodila sem jo po platnicah. Ko sem jo odprla, da bom začela brati, me je namreč pričakalo tole:


Česa takega nisem še nikoli doživela. Niti slišala še nisem od nikogar, da bi se mu zgodilo isto. Tako se je ujetnik nebes po hitrem postopku spremenil v človeško telo in me pustil tam sredi avtobusa (no, v resnici ne na sredini, ampak na mojem stalnem mestu čisto na koncu), s čeljustjo nekje okoli harmonike. 

Očitno je prišlo do napake v vezavi in so platnico zvezali z napačno vsebino. Nimam navade kupovati in brati knjig na blef, ampak tokrat se bo očitno zgodilo točno to. Nazadnje (in skoraj upam si trditi, da edinkrat) sem na blef, samo s pogledom na platnico in prebranim naslovom, za res majhen denar kupila Tri hčere svoje matere. Nakup sem že po nekaj straneh začela obžalovati, saj moj namen nikakor ni bil za majhen denar kupiti zgodbe, polne seksa. A kaj je narobe s seksom v knjigah? Prav nič, ampak vseeno mi ni v ne vem kakšen užitek brati o incestu, zoofiliji in takih stvareh. Ampak zdaj sem že malo zašla ...

Kakih pet minut sem samo zbegano sedela na avtobusu in nisem razumela, kaj me je ravnokar doletelo. Potem pa sem se odločila, da če že nosim knjigo s sabo, da jo bom pa še prebrala. Kasneje sem malo poguglala o njej in se mi zdi, da bi znala biti v redu branje.

Klicala sem tudi v trgovino, kjer sem knjigo kupila. Seveda so se tudi oni malo začudili, se mi opravičili in mi zagotovili, da mi bodo knjigo zamenjali, tudi če sem se bala, da nimam več računa, ker je bila kupljena že več kot mesec dni nazaj. Doma sem potem sicer ugotovila, da imam račun še spravljen, tako da res ni panike. Ampak preden pa nesem knjigo zamenjat, jo pa seveda nameravam še prebrat. Bom pač prebrala dve knjigi za ceno ene.


Ni komentarjev:

Objavite komentar