Niti štirinajst dni še ni minilo, odkar sem pisala o tej temi (če si želite osvežiti spomin). Ne, nisem se odločila, da se strgam s ketne in povem svoje mnenje s točno takimi besedami, kot jih imam v glavi. Danes sem na MMC-ju slučajno našla Polnočni klub, v katerem so govorili ravno o tem. Svoje izkušnje so povedali štirje očetje, besedo pa so dobili tudi strokovnjaki - sodnica, sociolog, klinični psiholog in odvetnik. Ko sem poslušala očete, sem bila huda. Seveda se zavedam, da je bila to njihova plat zgodbe, njihove bivše partnerice bi verjetno povedale drugačno zgodbo, resnica pa je kot vedno nekje vmes. Vseeno pa so me njihove zgodbe razjezile. Ker samo dokazujejo, da se tisto, o čemer sem pisala, resnično dogaja (no, seveda sem to vedela že prej, ampak nisem pa osebno poznala nobene zgodbe).
Oprostite, ampak sedem let trajajoči sodni postopki pač niso normalni. Še manj je normalno, da so očetu že nekaj let (!) prepovedani stiki z otrokom. Na tem mestu se bom raje ustavila, ker se lahko hitro zgodi, da zaidem v bentenje, tega pa nikakor nočem. Kar sem o tem želela povedati, sem povedala že v prejšnji objavi na to temo - naj tako ostane.
Tale zapis je nastal bolj z namenom vabila, da si Polnočni klub ogledate sami. Se splača. Čeprav vam bo vmes najbrž vse skupaj vsaj desetkrat zaštekalo (vsaj meni je). Videa na žalost ne morem prilepiti sem, zato samo povezava. ----> KLIK
Ni komentarjev:
Objavite komentar