Ideja za ta zapis se mi je porodila včeraj v službi, ko sem brala članek o neki družini, že večkrat slišana zgodba: ločitev, otrok ostane pri mami, ona očetu preprečuje stike z njim. Ta dotična zgodba je sicer še nekoliko bolj zapletena, saj vsebuje še dve različni odločitvi štirih sodišč, psihiatrijo in obtožbe o spolnem nadlegovanju, ampak se ne nočem spuščati tako globoko.
***Preden nadaljujem, bi rada poudarila, da vem, da je tema zelo delikatna in občutljiva, zato nameravam biti pri načinu podajanja svojega mnenja zelo pazljiva. Mogoče sem v tej zadevi pristranska, ker sem tudi sama otrok ločenih staršev, in najbrž prav zato za vse skupaj tudi bolj občutljiva. Zavedam se, da je vsaka ločitev drugačna, da se vsaka odvije v drugačnih okoliščinah in napisano v nadaljevanju nikakor ne more veljati za vse primere. Tako želim v svojem pisanju izvzeti vse skrajne primere - kjer je na primer res prihajalo do zlorab, ni važno, kakšnih, napisano nikakor ne more in ne sme veljati. Seveda to ni edini primer, ampak verjamem, da mi ni treba naštevati naprej, saj se razumemo.
Zavedam se tudi, da se lahko zgodi, da je situacija obrnjena, vendar veliko redkeje, saj so otroci večinoma dodeljeni materam. Pustimo ob strani podatek, ali se je oče za skrbništvo boril ali ne. Vem tudi, da nekateri moški po ločitvi nimajo nobene želje videti svojih otrok, zato so tudi taki primeri v nadaljevanju izvzeti.
Govorila bom torej samo o tistih bolj "nedolžnih" ločitvah in tale nedolžnih pišem z veliko rezervo in želim, da bo tako tudi razumljeno, ker se zavedam, da nobena ločitev ni nedolžna, če so pa v njen udeleženi tudi otroci, pa sploh ne.***
Vem, da je bil uvod nekoliko dolg in da sama vsebina ne bo kaj dosti daljša, ampak se mi zdi pomembno, da je tam. Pojdimo zdaj nazaj k ženskam, ki se po ločitvi možu "maščujejo" tako, da mu preprečujejo stike z otrokom. Ob branju in poslušanju takih zgodb se zelo razjezim in vsega skupaj ne razumem. In ne vem, če bom kdaj lahko razumela.
Razumem to, da je ženska jezna nanj, ker jo je prevaral, žalostna, ker ji ni posvečal dovolj pozornosti, _________ (vstavi čustvo), ker _________ (vstavi razlog), ampak to nikakor ni način, ker se s tem bolj kot njemu maščuje svojemu otroku. Verjamem, da razmišlja nekaj v stilu "prasec, zajebal si me, zdaj bom pa jaz zajebala tebe in ti ne bom pustila, da vidiš otroke". Ampak, oprostite, tako se ne dela. Otrok je namreč že tako ali tako dovolj zbegan, že brez tega mu je težko in ne razumem, zakaj bi mu lastna mati hotela situacijo še bolj oteževati. No, saj najbrž (upam!) da mu je noče, ampak najbrž na to niti ne pomisli.
In to se meni zdi egoistično. Verjamem, da je v tako stresni situaciji, kot je ločitev, težko videti preko svoje bolečine, ampak takrat ženska enostavno ne bi smela misliti samo nase. Probleme, ki jih ima z (bivšim) možem, naj rešuje z njim. Otrok v nobenem primeru ne bi smel biti orožje maščevanja, ker je v končni fazi on tisti, ki najbolj trpi za posledicami. Ne razumem, kako so lahko mame tako zaslepljene (?), da tega ne vidijo.
Mogoče v svojih besedah izpadem bolj ostra, kot bi si želela (oziroma izpadem manj ostra kot v svoji glavi, ker se držim nazaj, saj hočem vsaj določen delež subjektivnosti zradirati iz zapisa), ampak resnično verjamem, da bi težko zadevo še bolj omilila.
Preden pa zaključim tole kolovratenje, bi rada dodala samo še eno stvar. Neskončno sem hvaležna svoji mami oziroma obema, da sta bila ob ločitvi toliko razumna, da v svoje težave nista vpletala naju z bratom. Vem, da jima tega nisem nikoli povedala, ker, priznam, prav pogosto o tem niti nisem razmišljala. Vem tudi, da bi se komu od njiju (mami, tebe gledam) zdelo lepše, če bi to povedala direktno njemu, ampak nisem imela do zdaj nikoli priložnosti. Seveda bi jo imela, če bi o tem razmišljala pogosteje ali intenzivneje, tako pa sem pač ostala brez nje. Lahko bi seveda tudi zadnji odstavek enostavno izpustila, ampak sem ga želela zapisati (ali pa celoten zapis objavila kdaj drugič, pa sem ga hotela objaviti "svežega"). Črno na belem. Oziroma svetlo sivo na temno sivem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar