Že dolgo se nisem šla te zadeve, pa sem pomislila, da bi bil počasi čas za osmo naključno dejstvo o meni (no, do zdaj sem jih sicer napisala že več kot sedem, ampak nekaterih pač ne pod tem naslovom). Ne bom dajala povezav do prejšnjih, če si želite osvežiti spomin, lahko malo pobrskate po zgodovini.
Zdaj pa k osmemu dejstvu. Dozdeva se mi, da se po mojih žilah pretaka nekaj emo krvi, saj sem malo nagnjena k razenju. Ne, preden se ustrašite, nobenih samomorilskih nagnjenj nimam. Sem pač štor. In uspelo se mi je urezati že skoraj z vsemi noži, ki jih imava. In s salamoreznico, ki je od takrat seveda nisem več uporabljala. Tako mi manjka kakšen kvadratni centimeter kože na desnem kazalcu, levi kazalec mi krasi brazgotina noža za kruh, ostalo rezanje same sebe pa na srečo ni pustilo nobenih vidnih posledic. S ta malim nožkom se mi je pa že uspelo skoraj zaštihat in raje sploh ne napišem, kam.
Pri vsej tej moji štoravosti me je samo strah, kaj se bo zgodilo z Urošem, če mi nekoč spodrsne, se spotaknem sama ob sebe in padem na nož. Ker pri meni bi šlo v tem primeru ravno za to. Ne za tiste "sama je sedemnajstkrat padla na nož" variante. Ampak kako bi pa Urošu to uspelo razložiti drugim (na primer policiji), mi pa ni čisto jasno ...
Ojoj, upam, da si še v enem kosu! Sem pa tudi jaz pravi štor. Na palcu je že šel košček proč zaradi noža za kruh, na kazalcu zaradi olfa noža, .. ampak nisem tako spretna samo z noži, tudi v posteljo se mi uspe nekako vedno zaletet in ne vem kako se skoraj vedno nekam spotaknem. Prava neroda sem in to vedno hujša!
OdgovoriIzbrišiŠe v enem kosu, ja :) Glede štoravosti sva si pa očitno kr zelo podobni, tud jaz se zaletim skoraj v vse, v kar se da zaletet. In potem ugotavljam, od kod imam najnovejšo modrico, pa nimam niti najmanjšega pojma :D
Izbriši