V službi sem malo razmišljala, o čem bi lahko danes pisala, in bila čisto brez ideje. V takih primerih včasih vprašam za ideje Uroša. Ravno na tak način je na primer nastala ena meni najljubših objav - tista o življenju s taščo in tastom. Sicer je takrat predlagal, naj pišem o tašči, ampak sem se odločila, da to pride na vrsto kasneje, najprej sem želela napisati eno tako bolj splošno objavo.
Danes pa mi je predlagal, naj pišem o kuhanju. Prva beseda, ki mi je padla na pamet, je bila kva?! Potem sem se vprašala, kaj, za vraga, bi lahko o tem pametnega napisala, in se že poigravala z idejo, da bi se naredila, da tiste njegove ideje sploh nisem prebrala (in seveda bi "pozabila" tudi to, da sem svoj dvom izrazila tudi njemu). Pa sem se vseeno odločila, da sprejmem izziv, če ne zaradi drugega, zato, da ne bo mogel Uroš reči, da ga žena nikoli ne uboga.
Potem je pa prišlo razmišljanje, na kakšen način naj se lotim objave. Prišla sem do sklepa, da s seznamom težko zgrešim. In tako vam predstavljam
1. Kosilo, ki ga skuha nekdo drug, je vedno boljše od kosila, ki ga skuhaš sam. Tudi če oba uporabita identične sestavine, do miligrama enako količino začimb in identičen postopek. Ker dejstvo, da ga je skuhal nekdo drug, ga takoj naredi boljše.
2. Brokoli je ena najlepših zelenjav, ki jih lahko skuhaš. (Ja, jasno mi je, da je zelenjava neštevni samostalnik, in zavedam se, da sem ga ravnokar "prekrstila" v števnega, pa mi je malo mar, ker je to pač objava o kuhanju, ne o tem, ali zelenjavo lahko štejemo ali ne - čeprav jo z vsem tem blebetanjem sama predelujem ravno v to.) Pa to nima nobene zveze s tem, da imam po novem rada brokoli. Ima pa zvezo s tem, da iz njega, ko ga skuhaš, butne tako zelo lepa zelena barva, da pač ne moreš zanikati njegove lepote.
3. Kuhanje ni težko. Sploh. No, razen če želiš imeti na krožniku vsak dan velingtonsko pečenko, sufleje, krem bruleje in podobne fensi šmensi zapletene stvari. Ko enkrat kolikor toliko poznaš osnove, ti hitro postane jasno, kaj paše skupaj in kaj ne. Če pa kdaj kaj zafrkneš, pa tudi ni nobena tragedija - na napakah se učimo.
4. Najboljše in seveda tudi najbolj "praktične" so tiste stvari, ki jih lahko skuhaš v maksimalno dveh loncih, če se pa da v enem, je pa sploh super. Ker to ponavadi pomeni, da priprava ni posebno zapletena, dodaten plus je pa seveda to, da ni treba pomiti gore posode. (V tem primeru ti je res ni treba pomiti toliko, ni tako kot tisto, ko misliš, da ne pomivaš gore posode, če jo zloživa jaz ali moja mami. Ker jo znava zložiti tako, da tudi tisti mont everest posode deluje kot mini šmarna gora, pa po treh urah pomivanja še vedno ne pomiješ vse posode.)
5. Včasih ni prav nič narobe, če za kosilo skuhaš samo potrpiče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar