J ali ne j, to je tu vprašanje

Spet smo pri Activityju. Tokrat pri championu. Od prejšnjih verzij se razlikuje po tem, da tu igra vsak zase, kar je zanimiva sprememba. Poleg tega, da ima tisti, ki ponazarja pojme, minuto časa, da prikaže štiri pojme s kartice. Mi smo peščeno uro sicer ignorirali - po eni strani smo tako hitreje dokončali eno igro, po drugi pa jokali od smeha, ko je Uroš risal tribuno (kar je bilo, potem ko smo poznali odgovor, povsem očitno), mi pa smo govorili tudi o okupaciji, Braziliji, evoluciji, obglavljenju in še čem, kar ni s tribuno niti najmanj povezano.

Kljub vsej zabavi pa je bila moja lektorska duša večkrat prizadeta. V prejšnji izdaji je bilo vse mogoče, tudi dobesedni prevodi in totalni nesmisli. Kakšen pa je tokrat največji problem Activityja?

J ali ne j, to je tu vprašanje. Povedano z drugimi besedami: j prosto po Prešernu (ali morda Prešernju?).

No, v povprečju jih je pa približno dovolj ...

Da ne bomo ostali samo pri j-jih, sta sodaj še dve cvetki.

Pa še kakšna, ki je vredna omemebe, bi se našla.

Pa še ena čisto za konec. Tej rada rečem saj ni res, pa je. (Pa niti prevesti je ni bilo treba!)

V Terranovi prodajajo artikle po kosih

Ena hlačnica po polni ceni, druga s 50-odstotnim popustom? 

Tudi RTV SLO, ga pihne

Regionalni center gor ali dol, take stvari se v dopisu pač ne bi smele znajti. Tudi če je zadnji dan v letu. 

Na Šmarni gori se vedno najde navdih za zapis

Tisto, ko prav brezskrbno sediš na Šmarni gori, zadovoljen, da si spet nekaj malega naredil zase. Uživaš, ko jesensko sonce sveti nate in te prijetno greje. Uspe ti celo odmisliti ves tisti vrvež, ki se odvija okoli tebe. 

In potem dobiš mms s tole grozo:

Matej, hvala za fotko, čeprav se bojim, da bom imela zdaj nočne more.

Kakšno imam mnenje o nosečkah (srce me boli, ker sem res natipkala to besedo), že vemo, ampak v zgornjem primeru se bizarnost pri tem žal ne ustavi ...

Activity Vse je mogoče - tudi nesmisli in napake

Activity Vse je mogoče je ena taka simpatična igra, polna smeha. Prednost pred prvo verzijo je (zame) v tem, da vedno lahko kombiniraš načine predstavitve. Mogoče mi je to bolj všeč tudi zato, ker zadevo nekoliko olajša (vseeno pa še vedno ne vem, kako z glasovi in pantomimo ponazoriti ajdovo kašo). Sploh pa sem navdušena nad dodanimi frazemi. 

Do tu vse lepo in prav. Ko pa se zadevo spravijo igrat štiri slovenistke, se zadeva malce zaplete. No, ne zaplete, ampak se smehu, kot sem namignila že zadnjič, pridruži še zgražanje. Nismo se namreč mogle znebiti občutka, da gre pogosto za dobesedne prevode, ki v slovenščini enostavno nimajo smisla. En dan sem se spravila ločiti kartice na dva kupčka - na tiste, na katerih vse štima, in na tiste, na katerih ne. Kar malo šokirana sem bila, ko kup "ne štima" ni bil dosti nižji od kupa "vse štima". Ne pravim, da so na vseh karticah iz kupa "ne štima" obupne napake, veliko je takih, ki jih kdo drug najbrž ne bi niti opazil, za nas pa so bile vseeno moteče. 

Včasih gre "samo" za manjkajoče vejice v frazemih. 

Včasih gre za totalne nesmisle - malo za nesmisle že same po sebi, malo pa tudi zato, ker človek pričakuje neke stalne besedne zveze, ne pa sosednje votline. In so primeri, kjer je dobesednost prevoda več kot očitna. In od kdaj so zveze dveh samostalnikov, tudi takrat, ko ni za njih prav nobenega razloga, tako zelo popularne?

Brez komentarja.

Seveda pa kot nekdo, ki je totalno navdušen nad frazeologijo, ne morem mimo "frazemov".

Ja, Activity je zelo simpatična igra, polna smeha. Sploh če ti uspe ignorirati slovenistko v sebi. 

Do odličnjakov nekaterim še malo manjka

Bilo je pred približno dvema letoma, ko sem se vsakodnevno vozila mimo jumbo plakata, na katerem je ob fotografiji Matjaža Javšnika na veliko pisalo Ne vrži puške v sladkorni trs. Seveda mi moja slovenistična duša ni dala, da zadeve ne bi komentirala, in tako se je znašla tudi na tem blogu. Kasneje se je izkazalo, da očitno nisem bila edina, ki se je obregnila ob tisti vrži. Med drugim sem zasledila tudi zelo neposrečeno razlago, zakaj so se odločili za neustrezno rabo velelnika. Ker je celotna razlaga nekoliko dolga, sem iz nje izrezala samo "najzanimivejše" dele, če želite prebrati celo, kliknite sem in poiščite komentar osebe dita (tudi spodnja fotografija je vzeta s te strani).

Geslo je namreč v navednicah, kar pomeni, da smo ga pustili v prav taki obliki, kot je prišel iz ust našega odličnega in nadvse kreativnega sodelavca Matjaža Javšnika, ko smo skupaj iskali iskrivo, jedrnato in, priznam, tudi provokativno sporočilo kampanje. Pravico do originalnosti dajejo navednice, s katerimi opremljamo citate. Geslo naj bi se dotaknilo čim širših množic in tu nima »vrzi« kaj iskati. Pojdite na plažo in poslušajte, kako sočno se sliši«: Daj, vrži mi brisačo!«

Glede na to, da je organizator kampanje pogodbeno zavezan oglase pred objavo posredovati v predogled partnerjem in to smo tudi storili, lahko komurkoli kadarkoli dokažemo, da je bil »vrži« stvar naše presoje in odločitve, saj so kar iz dveh farmacevtskih družb, ki podpirata kampanjo predlagali lektorsko varianto »vrzi«.

Pred objavo smo se posvetovali, pa ne z lektorji, temveč z mojstri besede, kar ni nujno eno in isto in brez omahovanja je bilo rečeno:« vrži!«.

Oprostite, ampak mene ta razlaga nikakor ne prepriča. Pa prezrimo, da je tudi malo kontradiktorna. A zakaj se dve leti kasneje spet spominjam te kampanje? Ker so letos spet usekali mimo. Tokrat še bolj.

Preden nadaljujem, želim jasno povedati, da seveda podpiram, da je zavod Diabetes začel kampanjo proti diabetesu in da želijo ljudi o njem ozaveščati, in se mi vse to zdi pohvalno. In vem, da je vsebina tista, ki naj bi štela, ampak vseeno pravopisnih pravil ne moremo kar zanemariti. In dokler se bodo na njihovih plakatih pojavljale take napake, vsebina žal ne bo prva stvar, s katero se bom ukvarjala. Poglejmo torej, s čim so nas "razveselili" letos. 

Priznam, ko sem prvič videla plakat, je bila moja prva misel, da gre za zatipk in bi moralo v resnici pisati darujmo. Pa seveda ne gre za to ... Verjamem, da se bo ob slogan spet obregnilo kar nekaj ljudi. Pred dvema letoma z razlago niso bili preveč prepričljivi. Me prav zanima, kaj bo njihov njihova izgovor razlaga tokrat. 

Državna volilna komisija ne uporablja rodilnik

Vem, da marsikdo misli, da lektorji vedno in povsod samo iščemo napake, ampak to seveda ni res. Ja, to je moja služba, ampak ni pa moj hobi v prostem času početi istih stvari, kot jih počnem v službi. In tudi sicer nimam pretirane navade kar po dolgem in počez bentit čez vsako manjkajočo vejico, izpuščeno črko ali napačno rabo predloga.

Ampak določene stvari me pa vseeno razjezijo in se mi zdi, da ni okej, če se na njih ne opozarja. Tako sem na primer trdno prepričana, da bi morala biti besedila, ki jih naokoli pošilja na primer Državna volilna komisija, v tem primeru torej pošta, ki je ali še bo v teh dneh dosegla prav vsakega volilnega upravičenca, jezikovno brezhibna. Pa na žalost niso.

A lahko že enkrat nehamo iz vsega delat izpeljanke na -ka?

Lepo prosim? Ker s tem jeziku ne delamo prav nobene usluge. Celo nasprotno, pačimo ga tako zelo, da se mi obrača želodec. Ja, ostra sem, vem. Ampak verjamem, da nisem edina. (Prosim, naj mi nekdo pove, da nisem edina.) Zdaj se bo našel kdo, ki bo rekel, naj si lektorico malo izbijem iz glave. Naj bo ta kdo raje tiho. Ker si je ne bom. Ker si je nočem. In ker me bo kaj takega samo še bolj razjezilo. Moja toleranca do kajastih izpeljank se konča tam nekje pri fotki. Ki je proti vsem izpeljankam, ki jih je slišati danes, čisto nedolžna. Ne vem, mogoče zato, ker je prisotna že toliko časa. In se bo mogoče spet našel kdo, ki bo rekel, da se bom tudi besed, ki jih bom navedla v nadaljevanju, navadila. Navadila mogoče že, ampak skoraj upam dati rokov ogenj, da se mi še vedno ne bodo zdele sprejemljive. 

A o katerih besedah govorim? Za začetek dajmo eno malo bolj nedolžno, pa vseeno že malo želodec obračajočo: profilka. Ok, recimo da razumem logiko zadaj. Profilna fotografija skrajšamo v profilna fotka, nato pa iz tega naredimo eno besedo, da dobimo profilka. Ja, malo želodec obračajoče, ampak vseeno nekako prebavljeno. No, od tu naprej gre pa samo še navzdol. 

Repka. Za reprezentanco. Bruh. Repka je zame pomanjšan rep v dvojini in čisto nič drugega. Zakaj, za vraga, bi kdo hotel reprezentanco skrajšati v tako grozno skrpucalo? Res ne razumem. No, če repki na začetek dodamo še t in zadevo postavimo v množino, dobimo še bolj skrpucalaste trepke. Trepalnice lepo po slovensko. Raje sploh ne napišem, kaj si mislim o tej "besedi".

Ena najbolj popularnih v zadnjem času je prav zagotovo Šmarka. Prvič sem se s to besedo srečala pri Nergaču in najprej sem pol ure (no, seveda ne res pol ure, ampak kakšno tridesetino tega časa pa že) buljila v naslov, nad glavo pa mi je plesal en ogromen vprašaj. Šmarka? Kaj, za vraga, je Šmarka? Potem mi je nekako uspelo ugotovit, da pač misli na Šmarno goro. A ji je res treba reči Šmarka? Če se nam zdi, da bomo porabili preveč energije, da o njej govorimo s polnim imenom, zakaj ne bi enostavno rekli Šmarna? Grem na Šmarno. A se ljudem to res ne sliši lepše kot Šmarka in ker se jim očitno ne, se resnično sprašujem, zakaj ne.

Izpeljanka na -ka, ki mi pa od vseh najbolj obrne želodec, je pa definitivno nosečka. A to naj bi se slišalo simpatično? Luštno? Nikakor. In potem spredaj dodaš še srečko in dobiš (zame) eno najboljših odvajal, kar jih je. Resno? Srečka nosečka? Ena od trgovin z nosečniškimi stvarmi nosečko še pridno uporablja v svoji reklami. In mene resnično ima, da bi se zjokala. Če me bo kdo, ko bom nekoč noseča, poklical nosečka, ne bom vesela. Res ne. Ne samo da resnično ne bom vesela, zelo huda bom. In že zdaj povem, da takrat ne bom odgovarjala za svoja dejanja. 

Vem, zgornja pisarija je precej brez repa in glave. In zelo čustveno nabita. Ponavadi se res potrudim, da taka bentenja čim bolj omilim, ampak tokrat se pa nisem želela držat nazaj. Mogoče tudi zaradi svoje slovenistične narave. Ampak s slovenistko oziroma lektorico v glavi ali brez nje se mi zdijo zgornji primeri obupno pačenje jezika in pri tem pač ne morem ostati hladna. In niti nočem. Ker ko bomo do tega enkrat ostali hladni lektorji/slovenisti/jezikoslovci (za kar seveda močno upam, da ne bomo), bo šlo vse samo še navzdol.

Za konec pa še vprašanje za tiste, ki zgornje besede radi uporabljate: zakaj in ali se vam res slišijo lepo? Ne provociram, resno me zanima. 

Kava, ki jo vzameš s seboj

Saj veste, o čem govorim. O tistem, čemur se v angleščini reče coffee to go ali take away coffee. O tistem, kar pri nas najraje prevajajo kot kava za sabo, ob čemer se mi vsakič posebej obrne želodec in me ima, da bi stopila v lokal in jim dala eno slovenistično lekcijo.

Na srečo pa se sem in tja najde tudi kakšna cvetka, kakšno posrečeno poimenovanje, kot je spodnje iz Bruncha. Še je upanje tudi za kavo za sabo.

Lektorski fail dneva

Tokrat sem ga zakuhala kar sama in bi se najraje skrila pod mizo in nikoli več zlezla izpod nje, ljudi, ki so prejemniki tega faila, pa izsledila in jih rotila, naj pod nobenim pogojem ne odpirajo mojega sporočila. 

V življenju posameznika nekoč pride do točke, ko pošlje kakšno prošnjo za delo. Seveda se poudarja, da mora biti ta prošnja s slovničnega in pravopisnega vidika brezhibno napisana, kar se mi zdi edino prav. Pri lektorju, ki se zanima za lektorsko delo, so pa razne napake in lapsusi sploh totalno nesprejemljivi.

Kaj sem torej ušpičila? V sami prošnji nič, konec koncev sem jo petkrat prebrala, da bi se prepričala, da v njej ni nobene napake. Tudi v življenjepisu ne. Tudi tega sem petkrat prebrala, da bi se prepričala, da je brez napak. Nisem pa petkrat prebrala naslova datoteke. Pa bi ga očitno morala, saj se je prvi j nekam izmuznil. Seveda sem to ugotovila šele po poslani četrti prošnji ...

Stoodstotni nekaj

Lahko ima notri cimet, karamelo in ne vem kaj še vse, kar imam rada, ampak že zaradi zapisa ne bi nikakor kupila. 

Timi, hvala za fotko.

Od kdaj je y v slovenski abecedi?

In kaj je narobe z dobrim starim derbijem?

Ko SP 2001 preseneti ...

Pa ne svetovno prvenstvo. Slovenski pravopis.

A veš tisto, ko misliš, da ti je jasno, kakšna je moška/ženska oblika nekega poklica oziroma poimenovanja za človeka (saj ne vem točno, kako drugače bi lahko to drugo oblikovala). Potem pa si v službi in ti ni jasno, zakaj ti program podčrta striptizerja in fanatičarko (enako sta besedi seveda podčrtani v oknu, v katerem nastaja ta objava). A zakaj? Striptizerja zato, fanatičarko pa zato. Ja, vsak dan se človek nauči nekaj novega. 

(A zakaj oznaka jezikovni dizastr? Ker čeprav je prav, se meni zdi grozno.)

Ena od tistih napak, katere mi gredo najbolj na živce

(Verjetno mi ni treba razlagat, s kakšnim odporom sem zapisala naslov tega zapisa?) O ostalih napakah pa raje sploh ne bom ...

kampanja za spreminjanje diabetesa

in slovničnih pravil?

Brez besed ...

Saj bi malo pobentila, pa ne najdem besed za tale dizastr ...