Tisti dnevi v letu

Pa smo spet tam, kjer smo bili pred enim letom. In pred dvema. In pred tremi. In tako naprej nazaj. Pri enem kupu objemanja in kuševanja oziroma pri nadležnih stvareh. Ja, ne maram tega. Omenila sem že, da ne maram pretiranega dotikanja. In tu gre ravno za to. Roka, lupčka, lupčka, (lupčka) objem. In to še vsaj en teden po novem letu. S praktično vsakim, ki ga srečaš. A lahko prosim ne? Ker mi je res nadležno. Čisti overkill v dotikanju. 

Če bi bilo s tem vsaj tako, kot je ob rojstnem dnevu. Voščila in lupčki trajajo samo tisti dan, pa še to ogromno ljudi sploh ne ve, da imaš rojstni dan, tako da to odpade. Za novo leto pa pač vsak ve, da je. Najraje bi se skrila v eno votlino in iz nje prilezla čez kakšen teden, ko se bo ta norija umirila, novoletne zaobljube pa bodo že zdavnaj pozabljene.