Sedem stvari, ki jih niste vedeli o mojem možu

Kakšno besedo o svojem možu sem tule že napisala, ampak marsičesa pa seveda še ne, zato vam danes predstavljam sedem stvari, ki jih o njem niste vedeli. No, nekateri kakšno že veste, zato se vam že vnaprej opravičujem, če se bo seznam za vas za kakšno točko skrajšal. 

1. Karate kid. Danes je njegov karate sicer samo še zgodovina, ampak v mladih letih (oziroma ko je bil mulc, preden kdo skoči v zrak, da saj je še vedno mlad) je pridno brcal visoko v zrak, mahal z rokami okoli sebe, delal špage in hodil na tekmovanja v tuje dežele. Potem so na žalost prišle poškodbe in njegova karate kid kariera je počasi zamrla.

2. Jutranji človek. Tisto, kar jaz nisem. Ko meni zvoni budilka ob sedmih zjutraj, vklopim dremež. In potem vsaj še enkrat, najverjetneje pa vsaj dvakrat, ko pa le vstanem, traja vsaj pol ure, da pridem k sebi in delujem vsaj približno zbujeno. Ko zvoni budilka ob sedmih zjutraj Urošu, je deset sekund po tem že skoraj na pol oblečen, ko ga človek pogleda, pa si misli, da je pokonci že vsaj eno uro. 

3. Krema? Nikakor! Ko mu samo pokažem kremo za roke, zbeži v sosednjo sobo. Ko ga prosim, če me lahko po hrbtu/nogah namaže z losjonom, se najprej malo upira, ko me pa le namaže, pa se še pet minut drži, kot da bi z rokami šaril po neki nagravžni zadevi. Pravi, da ne prenese tistega lepljivega občutka na rokah. 

4. Zgodnji osvajalski začetki. Osvajati je začel že zelo zgodaj. A kako zgodaj? V vrtcu zgodaj. Že takrat so punce padale na njegove blond lase in modre oči. Pa tu ne govorim o tistem, ko mini človečki osvajajo in šarmirajo odrasle okoli sebe. On je šarmiral in osvajal svoje "sošolke". In pri tem ni ostalo samo pri osvajanju.

5. Dolgo ni znal na pamet moje telefonske številke. Tu niti nimam kaj preveč dodat. Ko sem to ugotovila, sem bila najprej blazno užaljena, nato pa še jezna, ker ni razumel, zakaj sem užaljena. Potem sem se s tem sprijaznila, on si je številko zapomnil, ampak še vedno ga včasih zaradi tega rada malo zbodem. Huda pa nisem več.

6. Dober kuhar. Imam to srečo, da Uroš zelo rad kuha. Imam pa še večjo srečo, da poleg tega še zelo dobro kuha. Njegove tortilje z jogurtovo omako so božanske. Če ne verjamete in si mislite, da sem itak subjektivna, vprašajte njegovo taščo. Ker ona vedno pove tako, kot je. Ja, saj vem, kako gre tisto - dokler ne pokusim, ne verjamem, ampak to se menite z njim.

7. Neumnosti? Zraven sem! Če bi radi kaj ušpičili, pa ne veste, kdo bi vam pri tem delal družbo - zdaj veste. Na karate turnirju na Češkem špilat baletnika? Seveda, samo oprijete pajkice mi dajte! In potem se postavi pred polno dvorano karateistov iz različnih držav, začne izvajat "baletne gibe" in k temu pritegne celo dvorano, ki se od začetka začudeno spogleduje in skomiga z rameni, nato pa le začne ponavljati za njim. Menda obstaja posnetek tega in verjetno mi ni treba dvakrat napisati, kako zelo rada bi se dokopala do njega. Najbrž bi poskrbel za kar nekaj dnevnih doz smeha.