Ko za dobro jutro nekoga nap*zdiš

(Preden se vam moj mož začne smilit - ni bil on.)

Včeraj Danes sva šla spat ob nekam nemogoči uri, jaz pa itak rabim še en kup časa, da zaspim (potem je pa priletela še ideja za vpis na blog, ki jo je bilo seveda treba spravit v telefon), zato me je telefonski klic z neznane številke nekaj pred deseto vrgel iz sladkega spanca. Pogovor je stekel nekako takole:

T: Prosim?

G (glas na drugi strani): Dober dan, vi ste pa Tamara, ane?

T: Ja?

G: Ja, pozdravljeni, kličem iz Zavarovalnice Teinte ...

Predzgodba:

Prvi stik je Zavarovalnica Tainta z mano vzpostavila nekje maja lani. Takrat me je klical en prijazen gospod (ki tak seveda mora biti), ki je v vsakem stavku vsaj trikrat ponovil moje ime in priimek, in mi želel vsiliti ponudil, da se pri meni oglasi en zavarovalniški agent in mi predstavi njihovo ponudbo, ki so jo ravnokar prenovili, jaz naj samo povem dan in uro. Pa sem se prijazno zlagala rekla, da tisti teden nimam časa, in se poslovila. (Takrat še nisem bila seznanjena z metodo taščanazavarovalnici, ki se - preverjeno! - obnese. Metoda je sila enostavna. Ko pokličejo iz neke zavarovalnice, poveš, da tašča dela pri neki drugi zavarovalnici, tako da za vsa zavarovanja skrbi ona in niti ne pride v poštev kakšna druga zavarovalnica. Pa še ne zlažeš se, to, da je pa tašča že nekaj časa v penzionu, pa njih tako ali tako ne briga). Ko me je naslednji teden spet klical en prijazen gospod (ki tak seveda mora biti), sem uporabila že nekajkrat preverjeno metodo nejavise (ker metode taščanazavarovalnici seveda nisem mogla uporabit, ker sem se že v izhodišču za*ebala).

Potem se je začela igrica kdojeboljtrmast - on v svojem klicanju ali jaz v svojem nejavljanju. Na začetku je en prijazen gospod (ki tak seveda mora biti) klical večkrat na dan. Potem večkrat na teden. Potem le še vsakih nekaj tednov. Enkrat vmes je udaril pod pas in klical mojo taščo, ampak sem imela to srečo, da je bila takrat na morju. Ko sem že mislila, da sem le zmagala, pa je en prijazen gospod (ki tak seveda mora biti) poklical z neke druge, niti malo podobne telefonske številke in jaz sem se javila. Spet je v vsakem stavku vsaj trikrat ponovil moje ime in priimek in me vprašal, kdaj imam čas, da mi nekdo pride predstavit njihovo ponudbo, ki so jo ravnokar prenovili. Pa sem si rekla naj jim bo, bom že tistemu, ki pride, povedala, da je finančna situacija nestabilna, po novem letu pa bo še bolj in zdaj res ne upam it v kaj takega. Tako je naslednji teden prišla njihova gospodična in mi pridno predstavila njihovo prenovljeno ponudbo, seveda pa ni skoparila s tem, kako so stranke z njimi zadovoljne in kako ohinsploh najboljša zavarovalnica so. Povedala sem ji, kar sem se namenila, in se uspešno ubranila še desetih ali celo petnajstih minut prepričevanja. S tem je bila zgodba zame zaključena.

Samo da ni bila. Pred približno tremi tedni me je iz taiste Zavarovalnice Teinte poklicala še prijaznejša gospodična (ki taka seveda mora biti), ki se mi je najprej boječe opravičila, da me moti v predprazničnem času, mi povedala, da ve, da je pri meni že bila ena njihova, a mi vseeno ponudila, da mi pride svoj pogled predstavit še ona, ker sva pač podobnih let (seveda me je najprej vprašala o moji starosti - kot da sploooooh ne ve, koliko sem stara). Pa sem ji povedala enako kot njeni kolegici, ki je bila pri meni, in bila je zelo razumevajoča in natrosila še par puhlic o današnjih službah (z vsem, kar je rekla, se zelo strinjam, ampak vem, da je bil njen namen za temi besedami drugačen), mi ponudila, da me pokliče spet nekje čez pol leta, se še enkrat opravičila, da moti v predprazničnem času, in se poslovila.

Zaznamek pred nadaljevanjem zgodbe:

Nimam navade bit neprijazna in bentit čez ljudi, ki takole kličejo, ker vem, da je to njihova služba in kako bi bilo meni, če bi bila to moja služba (pa itak ne bi bila, ker ne bi mogla takole težit ljudem), če bi bili drugi neprijazni in bi bentili čez mene. Ampak tudi jaz imam nekje mejo.

Nadaljevanje zgodbe:

G (glas na drugi strani, ampak zdaj tudi že gospodična prepričelavka): Ja, pozdravljeni, kličem iz Zavarovalnice Teinte ...
T (še preden bi G lahko do konca povedala; znervirano): PA NE ŽE SPEEET!
G: ?! (vsaj predstavljam si nekaj takega)
T (še vedno znervirano): Že pred tremi tedni me je spet klicala ena vaša gospodična in sem ji povedala enako kot vam, zdaj bi pa počasi res že lahko nehali klicat.
G (zadržano, mogoče malo užaljeno in zbegano): Ampak jaz vas kličem šele prvič po tistem, ko sem bila pri vas, pa takrat ste nekaj rekli, da naslednje leto ...
T (spet prekinem; vedno bolj znervirano): Danes smo šele tretjega januarja, a vam ni jasno, da zdaj sigurno še nič ne vem?! (ali nekaj podobnega)
(Mislim si, da mi je čisto vseeno, ali me enkrat kliče direktor, drugič njegova ljubica tajnica, tretjič pa čistilka, jaz vem samo to, da me vsak mesec kličejo iz Zavarovalnice Teinte in da to vse skupaj meji že na nadlegovanje. Ne vem, zakaj tega ne rečem naglas - očitno je angelček spet zmagal nad hudičkom.)
Gospodična prepričevalka se po hitrem postopku poslovi.

Kako si pa ti začel/a svoj dan?