Pokljuško sobotno dopoldne ali Prvi zimski občutki to zimo

Ker je letošnja zima tako zelo nezimska, sem se pretekle sobote na Pokljuki zelo veselila, toliko bolj, ker je v petek še malo snežilo. Z mami nisva točno vedeli, kakšne bodo snežne razmere, zato sva se odločili za bolj ravninsko miganje - s Pokljuke na planini Uskovnica in Zajamniki. Tak je bil vsaj načrt.

Dan se je začel nekaj čez pol šest zjutraj, ko je zvonila budilka. Za mano je bila zelo kratka noč z zelo slabim spancem, zato me je imelo, da bi se enostavno dvakrat obrnila in spala naprej. Ampak tega seveda nisem naredila. Tako sem malo pred sedmo že sedela na vlaku in na poti do Lesc lahko gledala, kako se prebuja dan.

Iz Lesc sva jo mahnili na Pokljuko, kjer naju je pričakal močen in mrzel veter, in malo sem se že ustrašila, da bo tako cel čas. Pa na srečo ni bilo. Ko sva bili enkrat na sončku, je bilo prav prijetno toplo. Do Uskovnice sva prišli kar hitro, del poti sva morali še zgaziti. Skoraj ves čas sva lahko občudovali razgled na spodnje bohinjske gore. Čista zimska pravljica. 

Ko sva se odpravili z Uskovnice do Zajamnikov, sva srečali našega cimra, malo smo poklepetali, nato pa sva se odpravili naprej proti Zajamnikom. Do kamor pa nama ni uspelo priti, ker sva nekje zgrešili "odcep" in se na koncu znašli nazaj na križišču, kjer sva zavili proti njim, jaz pa sem se vmes še ene dvakrat znašla na riti (no, to, da sem se znašla na riti, ni vplivalo na to, da nama ni uspelo priti do Zajamnikov). Ker se nama je zdelo, da veva, kje sva zgrešili, sva se obrnili in se spet odpravili po isti poti, potem pa ugotovili, da nisva povsem sigurni, če nama bo uspelo biti nazaj v času, ki sva ga imeli na voljo. Tako sva se še enkrat obrnili, se odpravili nazaj proti Pokljuki in občudovali, kakšne vzorce zna ustvariti narava. In seveda uživali v zimski pravljici.

Ko sva se vrnili na Pokljuko, je bila slika čisto drugačna od jutra. Kamorkoli si pogledal, sama pločevina. Človek bi še mislil, da so kaj talali zastonj, ampak kaj takega je bilo vseeno pričakovano - konec koncev je bila krasna sobota, pa še snežilo je en dan prej. Pokljuka je pa itak krasna. Pri avtomobilu sva samo še pomalicali, potem pa se odpravili nazaj do Lesc, kjer sva šli še na hitro kavo, potem pa vsaka v svojo smer. Dan je bil res krasen, kar je pa z mami itak vedno.