Razmišljam, kako bi lahko napisala zapis, da ne bi bilo jasno, o čem govorim, pa bi vendar zadevo dala iz sebe. Anonimnost pa to. Ker bi jo rada in ker jo rabim dati iz sebe. Saj mogoče je vse skupaj totalno neumno - hočem, da ljudje preberejo, ampak nočem pa napisat tako, kot je. Papirnati dnevnik mi tokrat ne bi bil dovolj, pa sploh ne znam razložiti, zakaj. Enostavno hočem, da kdo prebere, kar dam iz sebe. Zakomplicirano, vem. Potem me ima, da bi pač napisala, kar imam za napisat, in povsod okrog popala obvestila, da nočem slišat in prebrat nobenega komentarja na to temo. Dajmo se delat, da tega nisem napisala, vi pa tega niste prebrali. Ampak vem, da tako ne gre.
Zato na koncu ne napišem nič. Razen blodnje o tem, kako bi, pa ne bom.
Drznila si bom, ker imaš omogočeno komentiranje
OdgovoriIzbrišiTvoj blog je in piši karkoli želiš... Če ne želiš komentiranja še vedno lahko onemogočiš ali zbrišeš...
Vem, da lahko komentiranje onemogočim ali zbrišem, ampak niso spletni komentarji tisti, ki jih nočem. So pač določene stvari in občutki, o katerih se v živo nočem pogovarjat in niti ne želim, da ljudje, ki jih poznam, vedo za njih. Vsaj ne vsi.
IzbrišiZdaj pa razumem...(:
Izbriši