četrtek, 27. februar 2014

Pisanje/podčrtavanje po knjigah ali Priprava terena za jutrišnjo objavo

Bila sem sredi pisanja (kot se je zdaj izkazalo, saj sem bila prepričana, da bo današnja) jutrišnje objave, prepričana, da sem o pisanju po knjigah že pisala. Ko sem šla po dolgem in počez čez vse tukajšnje objave, pa sem ugotovila, da sem imela to očitno do zdaj samo v glavi. Moram pa o tem kakšno napisat, ker jutrišnja objava to potrebuje. Saj bi lahko združila dve v eno, ampak zakaj bi napisala samo eno, če lahko napišem dve? 

Bralci se delimo na dve vrsti: na tiste, ki jim pisanje po (svojih!) knjigah ne predstavlja nobenega problema, in na tiste, ki bi tiste iz prve skupine najraje zažgali na grmadi, ker je za njih pisanje po knjigah kriminal. Sama spadam v prvo skupino. Rada berem s kulijem nekje pri roki, da si lahko podčrtavam (od)stavke, ki so mi všeč. Tudi na avtobusu, čeprav so potem črte takšne, kot pač so - odvisne od vožnje voznika in lukenj v cesti. Seveda pa to velja samo za moje knjige. V tuji knjigi ali knjigi iz knjižnice (kar je konec koncev še vedno tuja knjiga) mi niti na misel ne bi prišlo, da bi po njej kaj pisala ali kaj podčrtala, in ne razumem tistih, ki to počnejo.

Prav tako ne razumem tistih (bom pa vesela vsake razlage), ki se jim tovrstno početje zdi kriminal - če jaz v knjigi nekaj podčrtam, to pomeni, da mi je bilo všeč, da je napisano dobro. In zame je to prej kot kriminal pohvala avtorju - pa čeprav on teh mojih podčrtav nikoli ne bo videl. In prav v užitek mi je odpreti knjigo, jo prelistati, in še enkrat prebirati podčrtane (od)stavke. Poleg tega pa se mi zdi, da vse te podčrtave in morebitne opombe knjigi dajo še nek dodaten čar.

Kakšno pa je vaše stališče?

5 komentarjev:

  1. mene resnično kar srce zaboli, če kdo piše po knjigi...
    v četrtem letniku sem sedela zraven sošolke, ki si je v maturitetni knjigi podčrtovala cele strani, sem skoraj znorela! (:
    če pravzaprav zdaj pomislim, tega sploh ne znam prav dobro argumentirat. je res, da poudariš nek pomemben ali izstopajoč del, ampak se pri knjigah rado zgodi (sploh takih, ki jih res lahko vsakih par let spet prebereš), da vsakič ko bereš, odkriješ nekaj novega ali pa se ti zdi pomemben drug del. in če si si prejšnjič nekaj podčrtal, avtomatično spet opaziš isto stvar. pa tudi nasploh, knjiga kot celota je umetniško delo. in če posegaš vanjo s podrčrtovanjem je tako, kot bi na picassovi sliki s kulijem obkrožil tiste dele, kjer ti je še posebej všeč prelivanje barv ali pa tehnika slikanja.
    moje mnenje pač, mene tudi zavihki za označevanje strani bolijo. (:

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tale primerjava s Picassovo sliko se mi ne zdi najbolj posrečena ... Knjiga (v nasprotju s sliko) sama po sebi ni umetniško delo, umetniško delo je njena vsebina, se pravi zgodba. In s tem, ko v njej podčrtam nek (od)stavek, pišem po objektu, v katerem je umetniško delo, ne po umetniškem delu samem. To se mi pa zdi velika razlika. Medtem ko pri Picassovi sliki, če pišeš po njej, pišeš direktno po umetniškem delu.

      Izbriši
    2. Ah, pa še to sem pozabila napisati, da me to, da pri naslednjem branju odkrivam nove stvari in se mi zdijo pomembnejši/boljši drugi deli, sploh ne moti, ker mi je prav zanimivo opazovat, kako drugače knjigo berem drugič/tretjič in katere druge stvari opazim.

      Izbriši
  2. Počnem, ampak ne počrtujem cele povedi, ampak si odznačim samo začetek in konec stavka/povedi/odstavka/besedila. To počnem tudi pri izposojenih knjigah samo, da potem to zradiram in to zelo dobro... Ne površno... Ker takšno knjigo kot sem si jo sposodila tudi vrnem...
    To počnem ravno zaradi tega, ker si potem kaj izpišem in ker so tile stavki na mene naredili vtis in jih želim prebrat še velikokrat...
    Mi je pa zelo zanimiv tudi zgornji komentar in dobra primerjava s Picassejevo sliko... Čeprav je vseeno malo drugače opazovati sliko in si jo zapomniti, kot pa besedilo.. Besedilo si je težje zapomniti, zato si označiš kaj ti je všeč...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Proti temu, da si tudi v knjigi iz knjižnice nekaj označiš, pa potem to na koncu dobro poradiraš, nimam nič. Me pa blazno razjezi, ko dobim iz knjižnice knjigo, ki je vsa počečkana. Ker to mi pa kaže totalno nespoštovanje tuje lastnine.
      Moj pogled na primerjavo s Picassovo sliko, pa lahko prebereš v mojem odgovoru ash.

      Izbriši