Vikend v domačih koncih

Z Urošem sva pretekli konec tedna preživela pri moji mami. Tako sva naredila že lani - za en vikend gor, midve z mami v hribe, Uroš smučat. Ker je bilo takrat prav luštno, sva se odločila, da letos zadevo ponoviva. Tako sva v petek doma pustila užaljenega mačka in se odpeljala.

Z mami sva malo ugotavljali, kam bi se odpravili. Najine možnosti so bile precej omejene, saj so snežne razmere nabor možnih ciljev precej omejile. Na koncu sva se odločili, da jo v soboto mahneva proti Tromeji - do kamor bo pač šlo, ker nisva vedeli, ali je zgažena ali ne. Bila je, tako da sva šli čisto do vrha in uživali v krasnem dnevu in še lepih razgledih.

Snega je ogromno. Že v Kranjski Gori ga je toliko, kolikor ga nisem videla že nekaj let. 700 metrov višje pa ga je seveda še toliko več. Spodnja leva fotka je letošnja, desna pa izpred dveh let - za primerjavo, koliko je snega.

Na vrhu je bilo res lepo in poleg uživanja v razgledih sva uživali še v norčijah, brez katerih pri nama pač ne gre.

Uroš je medtem smučal in tudi on pravi, da se je imel lepo. Večer je minil olimpijsko in v delanju planov za nedeljo. Z mami sva razmišljali o Tamarju, Uroš pa o še enem smučarskem dnevu, vendar je v nedeljo zjutraj pogled skozi okno povedal, da ne bo nič s tem. Tako smo plan "malenkost" priredili, se peš odpravili na kavo, nato pa preostanek dneva preživeli v gledanju olimpijskih iger in navijanju.

Že res, da se vikend ni odvil čisto po načrtih, ampak smo se vseeno imeli super.