petek, 7. februar 2014

(Ne)poslušanje?

Eden najinih najpogostejših mini prepirčkov se odvija vedno po istem kopitu in gre nekako takole:

Jaz: Blablablablablablabla (ne, ne govorim dejansko blablablabla, ampak tu se lahko v bistvu vstavi skoraj besedilo po želji).

Na drugi strani tišina.

Jaz: Halo?
Uroš: Ja, poslušal sem te, rekla si blablablablablablabla.
Jaz: A lahko drugič rečeš vsaj mhm, pokimaš ali kaj podobnega, da bom vedela, da slišiš, in ne bom mislila da me ignoriraš? In kolikokrat ti bom morala še povedat?
Uroš: Ok./Rekla si, naj drugič rečem vsaj mhm, pokimam ali kaj podobnega, da boš vedela, da slišim, in ne boš mislila, da te ignoriram. In da kolikokrat mi boš morala še to povedat.

No, danes pa je vse skupaj potekalo nekoliko drugače:

Jaz: Blablablablablablabla.

Na drugi strani ponovno tišina.

Jaz: Halo?
Uroš: Razmišljam, kaj naj pametnega rečem na to.

In jaz, trapa, se raje jezim, zakaj ni nobenega odziva, namesto da bi bila vesela, da moj mož ne blekne kar nekaj, ampak pomisli, preden karkoli reče. Sori, src, ne bom se več jezila. (Upam.)

1 komentar: