torek, 22. julij 2014

Še en utrinek iz 22-stranske preteklosti na nekem drugem naslovu

Ker me včasih še vedno zagrabi tista breznavdišna otožnost ...


PRIJATELJU

Glavno je, da si,
si rekel tistega daljnega dneva,
a spomin še vedno odzvanja v glavi,
se oklepa teh besed
in me v težkih trenutkih spominja nanje.

Glavno je, da si,
si rekel in odšel.
(Ali sem morda odšla jaz?)

In priznam,
včasih te želim nazaj.
Tebe, tvoje besede
in tisti iskreni nasmeh ob prebiranju.

In pogrešam tiste kratke stavke
s sporočilnostjo romana
in ponočevanja ob pričakovanju rumene.

Pogrešam, želim,
a vem ...
da ni konec,
da se zopet najdeva ...


Popotnika v atomskem veku.

Ni komentarjev:

Objavite komentar