Itak, da je bilo babje morje fajn!

Glede na to, da sem doma že od petka proti večeru, sem malo pozna s to objavo, vem. Ampak v petek me je jezil računalnik, ki ni zdržal prižgan niti toliko časa, da bi mi uspelo nanj prenesti fotke, tako da sem imela akcijo Razšraufaj in posesaj (pa žal ne pomaga kaj dosti, kar me blazno jezi), včeraj pa sem sedela pred belim zaslonom in petkrat izbrisala tisti en stavek, ki mi ga je uspelo naklamfat skupaj. Tako poskušam danes še enkrat.

Torej, v torek dopoldne smo se štiri bejbe nabasale v Monetića in jo mahnile proti Pelegrinu. Nazaj me je v petek pripeljal bus in moram priznati, da je bila vožnja prav prijetna. Že kakih 15 let se nisem tako dolgo vozila z avtobusom in poleg tega še prečkala mejo. Ampak nazaj k dopustu.

Anja je med pregledovanjem mojih fotk na digitalcu rekla, da sploh ni videti, da smo na morju, ker so na fotkah sami mački. In sploh ni bila daleč od resnice. To se pač zgodi, če ti na travi zraven salona vsak dan pridno počiva mačja družinica - mlada mama in štirje mali mucki, od katerih ti je en tako zelo lep, da bi najraje kar cvilil in cvilil.

Pa seveda sončni zahodi. Pelegrinski so bili res krasni.

A kaj smo še počele poleg fotografiranja (predvsem sončnih zahodov in mačkov)? 

Igrale jumbo. Veliko jumbe. Letos je še Anja čisto padla notri in dvakrat je bilo igranje celo njena ideja. 

Pojedle veliko makaronov in solate. Iskale senco. Sestavljale Pelegrinske novice. Šle na nočno kopanje in se navduševale nad svetlikanjem planktona okoli nas. Se sončile in plavale. 

Spile nekaj piva in radlerja. Se ogromno smejale. Ležale na plaži. Imele "bralni krožek". Na FKK ugotavljale, kako je fajn, ko ni treba preoblačiti kopalk ali čakati, da se ti posušijo. Posedale v salonu. Se sprehodile po Umagu, šle na sladoled in poiskale majhno zapuščeno pokopališče (hvala, geocaching!).

Predvsem pa smo se imele super.