torek, 08. julij 2014

Najini morski izleti (2)

Od prvega poročila o najinih morskih izletih je minilo že štirinajst dni in prav bi bilo, da končno nadaljujem. Tako je tu še drugi del najinega morskega izletništva.

Košljun:

naj objavi sem vam že zaupala, da je bil to moj najljubši izlet. Bilo je vetrovno dopoldne, ne ravno idealen dan za poležavanje na plaži. Košljuna sem se veselila že odkar sem odkrila, da obstaja. Tako sva se zapeljala do Punata, kjer sva imela spet težave z zbiranjem drobiža za parkirnino, ampak nama ga je po kavi in kupljeni malici le uspelo nabrati. Nato sva morala samo še najti taksi čoln za prevoz, kar nama je uspelo hitro. Prav prijetno sva bila presenečena, ko nama je gospod povedal, da stane prevoz samo 20 kun na osebo - oba sva namreč pričakovala več. 

Otoček je en tak lušten, miren (ko ne navali nanj horda turistov) kraj. Na njem stalno živi samo pet menihov. In ne morem, da si ne bi predstavljala, kakšen balzam za dušo bi bil tam preživeti kakšen teden. Ne morem sicer reči, da bi cel teden raziskovala otok, saj je tako majhen, da bi ga po dolgem in počez lahko prehodila in raziskala v enem samem dnevu. Bi bilo pa najbrž zelo pomirjujoče.









Porat:

Res ni neki hud izlet, saj Porat vidiš v uri in pol - če greš pred sprehajanjem naokoli še na kavo in tonik (ali pač samo na kavo; ali samo na tonik). Gre za umirjeno mestece malo naprej od Malinske (do tja vodi prijetna in lepo urejena pešpot ob morju, po kateri sva se prav tako sprehodila nekje do polovice nekega prijetnega večera). Najbolj je znan po samostanu (in cerkvici) sv. Marije Magdalene.






Zarjaveli avto:

Bodimo iskreni, tudi tole ni bil ravno izlet - prej prijeten sprehod kot kaj drugega. Saj ga ne bi niti vključila v ta zapis, ampak sem ga hotela omeniti in ta objava se mi je zdela idealna priložnost za to. To je še eden tistih krajev, za katere brez geocachinga niti pod razno ne bi vedela. Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi se sprehajal po gozdu in naletel na zarjavel avto. Če bi morala ugibati, bi rekla, da ga je nekdo ukradel, ga skril sredi gozda in potem nanj pozabil.



Šilo:

Najdaljši letošnji izlet. Tam sva bila že lani, v najhujši vročini in z veliiiiiiko premalo vode za tiste temperature, zato se nisva zamudila ravno dolgo. Letos pa je bilo drugače. Vročina je drugi teden tako ali tako popustila in tudi vode sva imela dovolj.







Za konec sva se sprehodila še do ostankov rimske cerkve, kjer sva lahko uživala v čistem miru. Povsod naokoli (no, seveda ne čisto naokoli, saj nisva bila na otoku - čeprav sva v bistvu bila, ker Krk je seveda otok, ampak saj se razumemo?) so bili taki lepi osamljeni zalivčki, da bi se najraje v enega počil in cel dan užival v miru. 





To je to, kar se tiče najinih morskih izletov. Zdaj mi skoraj res ne preostane dosti drugega, kot da končno spišem tisto objavo o hotelu. In vam serviram en kup norih fotk. Saj veste - najboljše za konec. In verjemite mi, da prav nič ne pretiravam, ko napišem, da je tisti hotel zame eden najljubših, najbolj navdušujočih in najbolj norih (v vseh pomenih te besede) krajev, ki sem jih kadarkoli obiskala.

2 komentarja:

  1. Košljun deluje res zanimivo! pa tisti zarjaveli avto bi si zaslužu pravi fotošuting, super je !

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, res je zanimiv mini otoček! Za avto se pa strinjam, ampak je bil žal malo problem, ker je okoli res zelo zaraščeno, tako da ni kaj preveč manevrskega prostora.

      Izbriši