sreda, 24. september 2014

Na Šmarni gori se vedno najde navdih za zapis

Tisto, ko prav brezskrbno sediš na Šmarni gori, zadovoljen, da si spet nekaj malega naredil zase. Uživaš, ko jesensko sonce sveti nate in te prijetno greje. Uspe ti celo odmisliti ves tisti vrvež, ki se odvija okoli tebe. 



In potem dobiš mms s tole grozo:

Matej, hvala za fotko, čeprav se bojim, da bom imela zdaj nočne more.
Kakšno imam mnenje o nosečkah (srce me boli, ker sem res natipkala to besedo), že vemo, ampak v zgornjem primeru se bizarnost pri tem žal ne ustavi ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar