ponedeljek, 13. oktober 2014

10 knjig, ki so se me dotaknile

Zadnjič me je kolegica na facebooku označila v objavi z zgornjim naslovom. Navodila pravijo takole:
Naštej 10 knjig, ki so se te dotaknile. Ne razmišljaj preveč in predolgo. Ni treba, da so to "prave" knjige ali klasike, naj bodo tiste, ki so nekako pustile na tebi svoj pečat.
Zadeva je očitno facebookovske narave, vendar sem se odločila, da jo malo "nadgradim" in objavim tule. Tako ne bom samo naštela svojih desetih, ampak bom zraven dodala še kratek komentar. Na koncu naj bi označila še deset prijateljev, vendar bom to izpustila, bom pa z veseljem prebrala, katerih deset knjig se je dotaknilo vas, če se odločite, da sestavite svoj seznam. 

Knjige niso navedene po nobenem posebnem vrstnem redu.



1. Carlos Ruiz Zafon - Senca vetra 
Vir
Ena tistih najboljših, ki jih najdete na moji knjižni polici. Fantastična zmes kriminalke, skrivnostne zgodbe, napetega pripovedovanja in še česa. Pokopališče pozabljenih knjig je tako skrivnostno in mistično, ob branju si kar lahko predstavljaš vrste knjižnih polic, med katerimi se lahko izgubljaš cel dan in še vedno ne vidiš vsega. 

2. Christiane F. - Mi, otroci s postaje Zoo
Vir
Ne vem, ali poznam koga iz svoje generacije, ki knjige ni prebral. Pred kratkim sem se je lotila znova in ponovno me je pretresla. Kaj več zdajle ne bom pisala, saj imam namen na to temo napisati celo objavo.

3. Roald Dahl - Veliki dobrodušni velikan
Le kdo, ko je bil majhen, ni maral Velikega dobrodušnega velikana? Velikana, ki otrokom prinaša sanje in siroto Zofko vzame s sabo dogodivščinam naproti? Pa Špehohlast in Kostohrust? Vsekakor ena najljubših knjig iz otroštva.

4. Dennis Lehane - Zlovešči otok
Vir
Najprej sem pogledala film in bila navdušena. Nato pa je Uroš za rojstni dan dobil knjigo in seveda nisem mogla, da je ne bi prebrala. Zelo dobro spisana skrivnostna kriminalka, ki te drži v napetosti do čistega konca. Ki samo še doda piko na i celotni knjigi.

5. Franz Kafka - Splet norosti in bolečine
Za mojo ljubezen do Kafke že vemo. Začela se je že v srednji šoli s Preobrazbo, razrasla pa v prvem letniku faksa, ko sem v roke po študijski dolžnosti dobila Splet norosti in bolečine. Zanimiva zbirka kratkih zgodb z vrhuncem v zgodbi V kazenski koloniji. Kruta, ampak dobra. Od začetka do konca.

6. Emma Donoghue - Soba
Vir
Knjiga s težko tematiko, a tako lahkotno napisana, da te kar vleče in vleče in ti ne dovoli, da bi jo odložil. Knjiga, pri branju katere se zalotiš, da zadržuješ dih. Sem in tja se nasmehneš naivnosti, vendar je nasmeh tako zelo kisel in se zdi tako zelo napačen. Knjigo bi najraje zaprl in pogledal stran. In se zjokal. Vendar tega ne narediš. Če ne bi bila napisana skozi oči petletnika, bi bila najbrž pretežka. 

7. Vitomil Zupan - Menuet za kitaro
Vir
Maturitetno branje, nad katerim sprva nisem bila navdušena in sem se mučila z branjem. Ko pa sem začela brati znova in odkrivati vedno nove plasti, me je vedno bolj vlekla. Izmenjevanje dveh perspektiv, krajev in časov, ves čas povsem neolepšano pripovedovanje. Vojna je grda, kruta, mučna. In važno je priti na grič.

8. Joanna Briscoe - Spi z menoj
Knjiga se ti največkrat vtisne v spomin, ker ti je bila všeč. Ali pa ker je bila totalna katastrofa. Redko pa se zgodi, da bi si knjigo zapomnil zato, ker si bil ob njenem branju tako zelo jezen, da bi jo od besa najraje zabrisal skozi okno. To se mi ni zgodilo še nikoli prej in tudi nikoli kasneje. Sprevržen ljubezenski trikotnik, v katerem so vsi enako krivi in enako "pokvarjeni". Vseeno pa je zgodba tako vlekla, da nisem knjige neprebrane odložila in vrnila v knjižnico, ampak sem jo sredi noči prebrano odložila in jezna zaspala.

9. Markus Zusak - Kradljivka knjig
Vir
O tej knjigi lahko pišem samo v presežkih, saj je nekaj najlepšega, kar sem prebrala v svoji bralski karieri. Druga svetovna vojna, zapletena zgodba, simpatična in skrivnostna glavna junakinja, ki se prebija skozi težke vojne čase. Prebrana na mah in tako bo tudi nasledjih x-krat, ko jo bom brala. Ker jo zagotovo bom.

10. Joe Simpson - Dotik praznine
Vir
Če jo navajam zadnjo, to prav nič ne pomeni, saj se me ni dotaknila nič manj kot ostale. Pretresljiva resnična zgodba o alpinistični nesreči, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Nesreča na več kot 6000 metrih nadmorske višine spravi v nevarnost oba v navezi in jasno je, da lahko preživi največ eden. Dilema je huda. Kako sprejeti tako grozno odločitev, kot jo je moral avtor, je nepredstavljivo. Še ena knjiga, ob kateri zadržuješ dih. To, da je zgodba resnična, jo dela še toliko bolj pretresljivo. 


Tako, to je mojih deset knjig. Katere pa so vaše? 

5 komentarjev:

  1. Jaz sem pa ugotovila, da čeprav zdaj berem več kot sem kdaj koli, mi knjige zdaj pomenijo pol manj kot tiste iz otroštva. Ne vem, tiste knjige so se mi zdele edinstvene, zdaj pa se mi zdi, da je mogoče takšna poplava knjig, da se teme že kar malo ponavljajo, da nič pretirano ne izstopa. Ali pa sem se mogoče, ko sem bila mlajša, veliko bolj vživela v knjige. Mojih top deset bi tako bilo približno takih:
    1. Gospodar prstanov. Nič ne pride niti blizu, Tolkien je bil genij, njegova domišljija pa ni imela meja.
    2. Pozor, črna marela. Knjiga, ki sem jo najbrž največkrat prebrala, prava mladinska detektivka in vzrok, da sem si kot majhna želela bit detektiv.
    3. Emil in trije dvojčki. Še ena detektivka, na katero imam lepe spomine.
    4. Potopljena galeja. Ko se spomnim te knjige, pomislim na svobodo. In Kornate.
    5. Tajno društvo PGC. Zadnjič sem jo še enkrat prebrala in ugotovila, da se ne spomnim nobene druge knjige, ki bi bila napisana v tako dobrem slogu. Očitno mi je Ingolič zelo ustrezal.
    6. Pod svobodnim soncem. Edina slovenska knjiga (no, poleg Alamuta), za katero verjamem, da bi se dalo prodati filmske pravice in bi postala hollywoodski hit. Noro dobra knjiga.
    7. Pet prijateljev: V kremljih ugrabiteljev. Najljubša knjiga pet prijateljev haha.
    8. Menart - Statve življenja. Vsak enkrat mesečno grem skozi, sploh njegov humor v pesmih mi je najbolj všeč.
    9. Minatti - Prisluškujem tišini v sebi. Včasih mi ni bil pretirano pri srcu, zadnja leta, ko sem več v hribih, pa cenim njegov odnos in ljubezen do narave.
    10. Sto let samote. Edina knjiga v življenju, ki je nisem zmogla dokončat. Ne najdem drugih besed, ampak knjiga mi je bila tečna, še zdaj, ko se spomnim, dobim mravljince. Baje da moraš samo zdržat do konca, da je konec res dober, ampak jaz nisem zmogla. Ima pa zato posebno mesto med mojimi knjigami haha

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz sicer ne bi mogla reči, da mi pomenijo manj v otroštvu, ugotavljam pa, da so se mi "zahteve" dvignile in me knjiga veliko težje prepriča oziroma mi ostane v spominu. S poplavo knjig se pa zelo strinjam - vsak teden milijon novih knjig, od tega vsaj tri "najboljše knjige tega leta", tako da na koncu res težko izločiš tisto, kar je res dobro. In dobro je (na žalost) precej redko tisto, kar se množično bere (50 odtenkov je krasen primer tega).
      Nekaj teh, ki si jih napisala, poznam in sem jih brala in so mi bile zelo všeč (PGC, Pod svobodnim soncem, Pet prijateljev, itak, pa Minatti in Menart sta mu tudi zelo ljuba), nekaj sem jih pa dodala na bralni seznam.
      Mi je pa zanimivo, na kako različne načine se te knjiga lahko dodtakne. In kako se lahko ista knjiga dotakne ljudi na tako različne načine ali pa se jih sploh ne. In kako v bistvu ni nujno, da se te knjiga dotakne v pozitivnem smislu. Taka kot Sto let samote pri tebi je bila zame Ime rože (Umberto Eco) - trikrat sem jo začela in trikrat odložila pri 50 straneh. Niti do, da je bila obvezno branje za izpit, ni pomagalo.

      Izbriši
  2. Res zanimivo, meni je bila pa ime rože všeč. Še dobro, da smo si tako različni :)
    Sem pa po tistem, ko sem napisala tale seznam, šla pogledat, katere ingoličeve knjige še nisem brala, da si jih sposodim, pa da vidim, če mi tudi zdaj, ko sem odrasla, ležijo haha potem pa prebrem tale članek, pa me je mogoče kar minilo. Mogoče res morem dvignit svoj nivo branja, najbolje, da spet sprobam kake ruske klasike.
    http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zivi-in-pusti-brati/349157

    OdgovoriIzbriši
  3. .in me3d desetimi je le ena slo0venska'!

    OdgovoriIzbriši