Najboljše knjige na moji knjižni polici

Na moji knjižni polici se poleg kompletnih Cankarjevih zbranih del najde tudi marsikaj drugega. Od knjig, ki smo jih morali spoznati v gimnaziji ali na faksu, do knjig, ki sem jih hotela imeti ali pa sem jih našla in kupila čisto po naključju oziroma zato, ker se mi je zdel opis na platnici obetajoč. Moram priznati, da za zdaj s takimi nakupi še nisem zgrešila. Ne rečem, da so vse te knjige fenomenalne, ampak niti za eno ne morem reči, da mi res ni bila všeč.

Naredila sem izbor nekaterih knjig, za katere lahko rečem, da so mi od vseh s knjižne police najbolj všeč. Nisem jih razvrstila po "priljubljenosti", ker bi bilo to resnično pretežko delo, zato so razporejene povsem naključno.

Carlos Ruiz Zafon: Senca vetra in Igra angela

Carlos Ruiz Zafon me je prepričal že s Senco vetra, z Igro angela pa me je samo še bolj navdušil. Prva knjiga je definitivno boljša, vendar tudi druga ni slaba. Branje o Pokopališču pozabljenih knjig in skrivnostnem avtorju ene od knjig je zelo zanimivo in zelo napeto. Vsekakor priporočam.

Franz Kafka: Splet norosti in bolečine

Vsak, ki me vsaj malo pozna, ve, da obožujem Kafko. Že od Preobrazbe v gimnaziji naprej. Na faksu je ta "ljubezen" samo še zrasla, ko sem prebrala Splet norosti in bolečine. Gre za zbirko kratkih zgodb - nekatere so res kratke, nekatere pa že kar precej dolge. Priznam, niso mi bile vse resnično všeč. Zmaga definitivno V kazenski koloniji. Brala sem jo z veseljem in požirala stran za stranjo, na koncu pa ostala fascinirana.



Fjodor M. Dostojevski: Zločin in kazen

Ena od tistih knjig, s katerimi smo se seznanili že v srednji šoli. Ena od tistih knjig, ki je šla mnogim na živce. In ena od redkih knjig, za katero mi je žal, da je nismo imeli za obvezno domače branje. Sem jo pa zato prebrala iz čistega veselja in bila nad njo navdušena. Kar se mnogim zdi brezvezno nakladanje, se meni zdi super psihološka analiza. Vsekakor knjiga, ki jo bo treba prebrati vsaj še enkrat.


Antoine de Saint-Exupery: Mali princ 

Ena od tistih knjig, za katere se mi zdi, da bi se morala znajti na vsaki knjižni polici, in edina knjiga, v katero sem si zapisala posvetilo - pa ni važno, kako čudno se to sliši.

Edgar Allan Poe: Collected stories and poems

Edgar Allan Poe ... Eden mojih absolutno najljubših pesnikov. Obožujem njegove pesmi  (o Krokarju sem že pisala, je pa še toliko drugih, da se raje niti ne spravim naštevat), tudi kratko prozo ima super. Maska rdeče smrti mi bo verjetno za vedno ostala v spominu. Navdušena sem nad dejstvom, da ta knjiga lahko leži na moji knjižni polici. Definitivno eno najlepših daril za rojstni dan.


Blogozija 1 in 3

Zadnji dve knjigi sta kategorija zase. Všeč mi je njuna vsebina, ampak zaradi povsem drugačnih razlogov kot pri prejšnjih knjigah. Všeč sta mi namreč zato, ker so v njiju objavljene moje pesmi. V prvi dve, v drugi ena. Drugače pa niti ene od njiju nisem prebrala v celoti.