torek, 5. avgust 2014

A kaj je z mojo diplomo?

Moja diploma je ena od tistih nadležnih tem, o katerih se ne maram pogovarjati. Enostavno zato, ker že samo beseda diploma name spusti en ogromen kamion slabe vesti. In ko slišim vprašanje iz naslova, enostavno zmrznem in si želim, da bi lahko pobegnila. Ali pa tistega, ki sprašuje, nekam poslala. Ker bi bilo to najbrž lažje kot odgovoriti na vprašanje.

Zadnji, ki me je spomnil na to, da še nisem diplomirala, je bil kar referat za dodiplomski študij, ki mi je poslal prijazno pošto, da so ob pregledu evidenc ugotovili, da študija še nisem zaključila. Hvala, vem. In da bom morala oddati prošnjo za nadaljevanje ali dokončanje študija, ker že dve leti nisem nič migala. To, da sem bila na kakšnih govorilnih urah, pač ne šteje pod miganje. In da moram diplomirati do konca leta 2015/16, če ne želim pasti v bolonjo. Hvala, faks, da me spominjaš, da še obstajaš, saj se mi zdi, da komaj še vem, na vogalu katerih dveh ulic stojiš.

Občasne brce v rit znajo biti koristne, čeprav jih resnično ne maram. Če bi bilo po moje, me nikoli nihče ne bi vprašal vprašanja iz naslova. Ker ne maram govoriti o tem. Ker me opominja na to, da se že nekaj časa (totalno predolgo) moja diploma ni premaknila z mrtve točke. In vem, da to ni dobro. Verjamem, da se lahko marsikomu zdi, da mi je za vse skupaj vseeno. Da na diplomo niti ne pomislim in da se s tem, da še nisem diplomirala, sploh ne obremenjujem. Vendar je tako dozdevanje daleč od resnice. Skoraj ne mine dan, da ne bi pomislila na to. In da ne bi pomislila, da bi bilo dobro, da se pa jutri (ponavadi o tem razmišljam zvečer pred spanjem, zato jutri) končno nekaj premakne. 

Seveda obžalujem to, da sem si četrti letnik vzela na izi. In potem tudi absolventa in še podaljšanega absolventa. In seveda vem, da za nazaj ne morem ničesar spremeniti, pa vendar si ne morem pomagati, da ne bi razmišljala "kaj pa če ...". In seveda vem tudi, da bi bilo veliko bolje, če bi vso to energijo, ki jo porabim za "kaj pa če ..." usmerila naprej. Teorijo imam čisto naštudirano, drugje se zatakne ... Če bi razmišljanje in obremenjevanje lahko pisala diplomo, bi bila napisana že pred kar nekaj časa. In ko napišem kar nekaj časa, mislim na čas v letih. In me ima, da bi zadnji stavek kar takoj izbrisala in ga sploh ne objavila. Ker me ob misli na to kar zmrazi. 

Pravzaprav bi rada izbrisala kar cel zapis. Ker ni ravno prijetno pisati o neprijetnih stvareh, kar moja neobstoječa diploma seveda je. Že večkrat sem se spravila pisati o tem, pa sem vedno izbrala najlažjo pot - vse skupaj sem pobrisala. Danes ne. Morda pa je to (končno) prvi korak k temu, da se nekaj premakne. Ker ko enkrat stvari deliš z drugimi, niso več samo tvoje. Ne moreš se več delati, da ne obstajajo. 

(Pa vendar sem tudi danes omahovala in že skoraj izbrisala celoten zapis. Na koncu pa sem vendarle zaprla oči in pritisnila tisti oranžni gumb, na katerem piše Objavi.)

12 komentarjev:

  1. Se najdem v zapisu. Najhujše je, ko se že spraviš k delu, odpreš Word, takrat pa te obide slabost, ki ne mine zlahka. Hudič je s tem odlašanjem. Kljub temu, da je rok diplomiranja oddaljen še dve leti pa si ne predstavljam še 750 dni agonije. Srečno!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mene pogosto obide slabost, še preden sploh odprem word, tako da je že dosežek, če mi uspe priti do tam :D In hvala!

      Izbriši
  2. Tudi jaz v popolnoma istem zosu...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saj ne, da bi to komu privoščila, ampak vseeno je fajn vedet, da nisi edini (no pa saj to itak veš, samo je drugače, ko ti to kdo dejansko tudi pove).

      Izbriši
  3. Nisi edina, sama sem nekje na polovici diplome, novembra sem se dejansko spravila k temu, vendar od marca naprej večinoma miruje. Še tema mi je postala nezanimiva in obenem bolj zahtevna kot sem mislila, da bo. Sploh ne vem, kako se spraviti, čeprav vem, da če bi samo 2h na dan to delala, bi jo že zdavnej lahko napisala. Ampak ne gre tako preprosto. Tudi pri meni je tako, da se drugim zdi, da me ne briga, ampak v notranjosti me žre, a si ne morem pomagati. Hudo je :( žal mi je, da sem toliko časa zavlačevala s tem, ko bi jo bilo lažje napisati pred dvema letoma, ko sem bila še študijsko motivirana, a sedaj je kar je. Plačati jo moram in prej, ko jo bom naredila, boljše bo. Kljub temu pa bi jo najraje odmislila in nikoli pomislila na to.. a če sem se 3 leta trudila za študij, bom pa tudi to diplomo spisala. Ker vem, da ko bom zaposlena, bo še težje... eh ja :(

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pri meni je pa tako, da mi je vsaj na eni študijski smeri tema totalno zanimiva, pa mi to ne pomaga kaj dosti. O drugi smeri pa raje sploh ne bom :) Se pa v ostalem čisto najdem in se počutim, kot da bi brala samo sebe. Na žalost je res tako, da dlje ko ne delaš nič, težje se je spraviti zraven.

      Izbriši
    2. Če prav razumem, imaš dve diplomi za napisat? Kateri smeri si pa obiskovala in o čem pišeš, če ni skrivnost?

      Saj je lažje, ko veš, da te nekdo res razume, čeprav realno to nič ne pomaga, saj se diploma ne bo sama napisala. Tamčk saj bova diplomirali, morava... saj sva pametni in sposobni punci, le zadnje čase malo preveč leni, a to še ne pomeni, da bova ostali še naprej :) hehe

      Izbriši
    3. Obiskovala sem slovenščino in primerjalno književnost. Saj lahko bi pisala kombinirano (in temu primerno daljšo), pa me je jezik preveč potegnil. Tako da bom na slovenščini pisala o napačni rabi frazemov, na primerjalni bom pa obravnavaal ljubezen v romanih Andreja Blatnika. Je pa slovenistična diploma tista, ki mi je ful zanimiva.

      Itak da bova diplomirali! Meni se zdi, da bi potrebovala en tak zagonski delovni (vsaj) vikend nekje proč od doma, kjer bi se res lahko posvetila temu. Brez motenj. Pa z veliko kave :) Po možnosti z družbo z istim ciljem. A greva? :D

      Izbriši
    4. Že ko si napisala, da bi potrebovala en tak zagonski delovni vikend nekje proč od doma... sem pomislila, da bi ti napisala, "Jaz sem za, a greva?" :D pa si me prehitela :)) sicer kave ne pijem, ampak ledene kave se ne bi branila pa tudi kakšne osvežile z veliko leda... kdaj si prosta? :P

      Izbriši
    5. Od konca poletja naprej mam čas :D

      Izbriši
    6. Uradnega poletja ali poletnega vremena? :D hehe čeprav mislim da iz najinega skupnega pisanja diplome ne bo nič, bi te bilo nekoč vseeno prijetno spoznati, ker se mi zdiš zanimiva oseba :)

      Izbriši
    7. Hvala enako :) Bova zrihtali, to pa res ni noben problem :)

      Izbriši