Bolje pozno kot nikoli!

Začetek kolesarske sezone, namreč. Lani se je začela slabe tri tedne prej, predlani pa štirinajst dni prej. Letošnji začetek ni bil ravno v skladu z načrti, saj sva že večkrat rekla, da bova osedlala svoja dvokolesna konjička, pa je potem vedno prišlo kaj vmes - služba, opravila okoli bajte, slabo počutje ali pa pač samo lenoba. Danes pa se je končno vse poklopilo in po kosilu sva se odpeljala na mini kolesarsko turo.

Za začetek sva se odpeljala do Uroševe službe, da bi videla, koliko časa potrebuje za pot s kolesom v službo. To sva sicer naredila tudi lani, pa nama je obema uspelo nekako pozabiti, koliko časa sva potrebovala. Za vsak slučaj, če bi se spet zgodilo enako, bom zato zapisala tudi tule: slabih 45 minut. Med vožnjo ima človek seveda tudi čas za razmišljanje in spet sem prišla do tistega zaključka, do katerega pridem vsakič, ko se po Ljubljani s kolesom vozim po tisti stvari, ki naj bi se ji reklo kolesarska steza, vendar si zelo veliko površin, ki jih označujejo s to besedno zvezo, imena niti pod razno ne zasluži. In za ta zaključek mi v bistvu niti ni treba tako zelo razmišljati, saj se vsiljuje kar sam od sebe: nimam pojma, kdo je v Ljubljani načrtoval kolesarske steze, vem pa, da nikakor ni bil kolesar.

Ob prihodu sva spila eno kavo, malo posedela, malo počvekala, nato pa naredila plan za naprej. Seveda ne bi bilo zanimivo, če bi se samo po isti poti odpeljala nazaj domov, treba je bilo poiskati še kakšen cache ali tri. Pa po dolgem času spet malo zaviti na PST, ker se je po njem tako prijetno vozit s kolesom.

Od doma do doma sva prekolesarila približno trideset kilometrov in se prav prijetno razmigala. Preveč itak ne bi bilo dobro, da bi se danes utrudila, saj naju jutri cel dan ne bo doma - mahnila jo bova proti Cerknici in Rakovemu Škocjanu (z avtom, ne s kolesom, da ne bo kdo prehitro sklepal). Ob prihodu domov sem zato spekla palačinke, da jih bova vzela s sabo in nama ne bo treba preveč skrbeti, kdaj in kje bova lahko jedla. Kulinarična pogruntavščina večera so bile palačinke s češnjevo "marmelado" in vaniljinim pudingom. 

In danes minevata točno dve leti od moje zadnje cigarete!