Če bi mi kdo naročil, naj današnji dan opišem z eno samo besedo, bi rekla krasen. Ampak s tem bi mu naredila ogromno krivico, saj je bil še toliko več kot to. Bil je zadnji dan Uroševega dopusta, in ker sem bila frej tudi jaz, vremenska napoved pa je bila lepa, je bilo to seveda treba izkoristiti. In kot mi je zdaj že čisto v navadi, sem nama splanirala en lušten pohajkovalsko-geocacherski dan. Začel se je že čisto tradicionalno - z umešanimi jajci za zajtrk in s Petrolovo kavo na poti.
Do Rakovega Škocjana nama je tako kofein že zaokrožil po žilah, parkirala sva Kimiko in jo za kar nekaj časa pustila samo, saj sva se odpravila na luštno krožno turo po okoliških jamah, izvirih, mostovih in vsem, kar se še luštnega najde. Imela sva čisti mir, srečala sva samo dva ali tri ljudi. In eno kačo.
Za začetek sva po dolgem in počez prehodila Zelške jame, si mali naravni most ogledala iz žabje in ptičje perspektive, občudovala delo narave in se navduševala nad jamskim sistemom.
Seveda sva zajela tudi vodo, ki je bila prijetno hladna in je imela namesto po kloru okus po naravi. Navdušeno sva se razgledovala okoli in vpijala prav vsak trenutek. Ko sva se povzpela nazaj na pot, sva jo mahnila še mimo velikega naravnega mostu, izvira Raka, Tkalce jame in ostankov cerkve sv. Kancijana. Srečala sva enega samega človeka in videla žabe, martinčke, hrošče in celo eno srno.
Od tam sva se odpravila do Cerkniškega jezera, kjer naju je pozdravil prijazen kuža, se sprehodila skozi Dolenje Jezero, se ustavila na kavi in najboljšem sladoledu na vasi ob muzeju Cerkniškega jezera, nato pa se sprehodila še po čebelarski učni poti ob jezeru, kjer sva se naučila še kakšno novo stvar ali pet. Obisk pri coprnicah sva pustila za drugič.
Na poti domov sva se na hitro ustavila še na Rakitni, kjer sva se sprehodila okoli jezera, nato pa se utrujena odpeljala domov. Obožujem dneve, ki so tako zelo polni lepih doživetij, ki te poleg prijetne utrujenosti spremljajo tudi še doma. In se nadaljujejo še v naslednje dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar