O čakanju na avtobus

(Ne, res nisem imela nobene boljše ideje za naslov.)

Čakanje na avtobus, sploh če je dolgotrajnejše, je idealno za razgibavanje možganskih celic. Prideš na postajo in vidiš, da moraš na avtobus počakati 25 minut. Pri minusu to sicer ni najbolj prijetno, ampak nekako je pač treba prebiti čas. V moderni družbi potegneš mobitel iz torbe/žepa in potem povsem zatopljen brez pravega cilja drsaš po zaslonu in pregleduješ fejsbuk. Kot da nisi že prejšnjih šest ur in pol buljil v ekran.

To seveda ni razgibavanje možganskih celic, da se ne bi slučajno razumeli narobe.

V "starih" časih bi si ob prihodu na postajo verjetno prižgala cigatero. In ker bi bilo časa dovolj, zatem še kakšno - čas, ki ga namesto v minutah meriš v cigaretah (pa niti ne tako, da s koncem ene že prižigaš drugo), deluje krajše. Pa seveda ne mislim zdaj samo zato spet kaditi. Je pa bilo "priročno", ko si prišel na postajo in videl, da je do avtobusa še sedem minut, prižgati cigareto, ker je to pomenilo, da je čas do avtobusa zapolnjen. In če je pripeljal prej, si bil po možnosti še jezen, ker si moral vreči stran nepokajeno cigareto - ogromno ljudi jo samo vrže na tla in jo pohodi, ampak sama tega nikoli nisem delala.

Lahko pa pač prideš na postajo in pustiš, da ti misli odtavajo po svoje. No, seveda lahko to narediš tudi s cigareto v ustih, ampak je bistveno manj zdravo. V takih trenutkih se rade porodijo dobre ideje. Ali pa tik pred spanjem. Ali med sedenjem na stranišču - razen če takrat bereš ali na primer rešuješ križanke. Slednje je počela mami od moje sosede in ko sem bila majhna, mi je bilo to vedno blazno smešno. Zdaj pa razumem. No, križank resnično nisem nikoli reševala na stranišču, sem pa kot straniščno literaturo prebrala skoraj cel prvi del odtenkov (seveda ne v enem kosu). Pa tudi če ga ne bi. V bistvu sem se ga spravila brat samo zato, da bi videla, če je resnično tako slab. Vem, da naj se o okusih ne bi razpravljalo, zato tega ne bom počela, samo napisala bom, da je - zame - resnično tako slab. Prijatelja sta rekla, da razmišljata o tem, da bi v kopalnico namontirala knjižno polico - meni se to zdi genialna ideja! Za ukrast. Revije na najini omarici v kopalnici pač niso videti tako zanimivo.

In med čakanjem na avtobus lahko v glavi napišeš tudi celo objavo za na blog. Ki bi jo sicer lahko že sproti pisal, ampak bi pač rad imel vsaj malo miru pred ekrani.