Naslovno vprašanje mi je zadnjič zastavila prijateljica, ko sem imela kar naenkrat celo paniko, ker na računalniku nimam worda. Ja, računalnik imam že več kot en mesec, pa se (do zdaj) še ni pojavila potreba po wordu.
Najprej sem malo debelo pogledala, potem pa ugotovila, da je vprašanje pravzaprav povsem na mestu - sploh glede na to, kako pridno se hvalim, kako da sem pridna in ves čas nekaj delam za diplomo.
Skrivnost je v tem, da sem v določenih stvareh precej staromodna. Rada imam papir. Zdi se mi zanesljivejši kot elektronika. In ga imam raje. Seveda na papirju ne morem brskati po internetu, ampak pri tem pač nimam izbire. Na primer pri branju knjig pa jo imam. In raje berem na papirju. Seveda so bralniki priročni, predvsem pa zasedejo manj prostora, ampak ti argumenti (zame) še vedno niso dovolj močni, da bi vsaj do določene meje presedlala na bralnik. Ker čez občutek papirja, listanje in božanje naslovnic ga pač ni. In tudi čez polne knjižne police ne.
Ampak zdaj sem že malo zašla, saj listanje in božanje knjig nimata kaj dosti zveze z diplomo.
Zaenkrat sem pri diplomi še vedno v tisti fazi, ko prebiram in pregledujem cele kupe gradiva in iz vsakega članka/knjige izluščim tisto, kar mi bo prišlo prav. Včasih žal ne najdem veliko koristnega, pogosto pa vseeno ja. In tistega koristnega si ne izpisujem na računalnik, ampak še vedno starošolsko na papir. Zavedam se, da mi to vzame več časa, kot bi mi ga vzelo tipkanje. Pa se ne sekiram - ker mi je tako lažje. Bližje. Bolj se znajdem. Zato ostajam pri papirju. Ko pa bo prišel čas za tipkanje, bom tipkala. In natipkala.
Še preblisk za konec: Danes sem ugotovila, da je pisanje diplome podobno generalnemu pospravljanju. Tistemu, ko vse zložiš iz predalov in omar, pregledaš, kaj je še uporabno, tisto pospraviš, kar ni več uporabno, daš stran. In na določeni točki se vedno zgodi, da imaš v sobi še petkrat večji nered kot na začetku. Ampak ko se spraviš stvari pospravit na svoje mesto, je kar naenkrat pred tabo povsem čista soba.
Sicer še nisem na tisti točki, ko bo kar naenkrat pred mano povsem čista soba (beri diploma), ampak začenjam videti, kako se bodo nekoč vsi ti popisani listi papirja, ki trenutno delujejo še povsem nepovezani in vsak zase, povezali v smiselno in zaključeno celoto, ki ji bom lahko rekla diploma.
In to mi daje še dodatno motivacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar