... vedno pridejo takrat, ko je računalnik daleč stran. In takrat, ko pri roki ni papirja, da bi si lahko te ideje zapisala. Npr. na poti do avtobusne postaje. Ali pa tik pred spanjem. Ja, vem, takrat bi verjetno res lahko vstala in se sprehodila do prvega papirja ali računalnika, ampak v tistih zadnjih trenutkih pred spanjem to seveda ne pride v poštev. Takrat se gre lahko samo lulat, pa še to samo, če je res nujno. Zato se dostikrat večinoma zgodi, da take ideje ostanejo nerealizirane. Zakaj? Ker takrat, ko pridem do računalnika, to ni več to. Vedno je ta prava objava tista, ki nastane v glavi na poti do avtobusne postaje ali tik pred spanjem. Tisto, kar bi prišlo izpod prstov, ko bi prišla do računalnika, bi bil kup besed, ki se delajo, da so ta prava objava, ampak niso. In tako tiste ta prave objave ostanejo v Zunaju. V Zunaju seveda samo pod pogojem, da predpostavljam, da je blog Soba, kar pa ni, ker Soba ni nekaj dobrega. Vsaj za Mamo ne. Za Jacka seveda je, ker je to edino, kar pozna, in ker se v njej počuti varnega. Ampak to je že druga zgodba, ki jo, mimogrede, zelo priporočam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar