sobota, 24. maj 2014

Fejsbuk nevesta ali Kje bomo gledali finale lige prvakov

Lepa majska sobota, skoraj taka kor vsaka druga lepa majska sobota. S ta drugo Tamaro se zmeniva, da greva na grad na kavo. V bistvu se menimo z njo in s Petro, ampak ona zaradi obilice dela žal ne more z nama. In na koncu niti ne pijeva kave, ampak pivo, zraven pa jeva vsaka svoj sendvič. Ampak to niti ni bistveno. Zavrtimo čas malo nazaj.

Začneva na tržnici in v pogovoru sopihava v klanec. Vročina nama ne dela ravno velike usluge. Prisopihava gor in opazujeva omašnjene avtomobile. Seveda, sobota je, maj je, višek poročne sezone. Pogled na avtomobile nama izda, da sta na gradu vsaj dve poroki. Ravno zadnjič sem v službi lektorirala članek o porokah na ljubljanskem gradu in številka porok, ki jih izvedejo na leto je - visoka. V bistvu milo rečeno. Torej se skoraj da sklepati, da ti dve poroki nista edini.

Nima veze, v lokalu na gradu si izboriva prosto mizo, naročiva vsaka svoje pivo in sendvič in čvekava. Malo obujava spomine na mojo poroko, pa sošolkino poroko, pa ugotavljava, katere sošolke so še poročene in koliko otrok ima katera. In vidiva prvo nevesto. Čvekava naprej, razglabljava še o porokah v tujini. In pride druga nevesta. In čvekava še malo in dočakava še tretjo. In ugotavljava, da je ogromno kraljevsko modrih oblek. Pa pridejo še svatje s četrte poroke. Prva nevesta se z ženinom in pričami usede za mizo blizu najine. Svatje s te prve poroke zraven naju zvlečejo skupaj tri mize. Na drugi del terase se usede druga nevesta z ženinom in pričama. Svatje sedijo razkropljeni naokoli po mizah. Medtem tretji nevesti in ženinu na glavo mečejo riž in jima ploskajo, svatje četrte poroke pa najbrž še čakajo na nevesto.

S Tamaro malo manj govoriva in malo več opazujeva dogajanje okoli sebe. Obe naju zelo preseneti, kako obe nevesti, ki sedita na terasi, brskata vsaka po svojem telefonu, ostali za omizjem pa debatirajo po svoje. Seveda ne moreva vedeti, ali resnično brskata po fejsbuku, ampak predvidevajmo, da je tako. Začudeno se gledava in se strinjava, da se nama to ne zdi ravno ... saj ne vem, katero besedo naj uporabim - mogoče okej? Nočem napisati normalno, ker bi imelo to malo preveč negativen prizvok. Ampak saj se razumemo?

Ampak če se slučajno ne. Si na poroki. Na svoji poroki. In visiš na telefonu. Sori, meni se to zdi čudno. In tega nikakor ne razumem. Jaz sem svoj telefon pospravila v trenutku, ko sva se pripeljala na Cerkno. In tudi na poti do tja sem ga uporabljala izključno za komunikacijo z Urošem, da slučajno ne bi bili prehitri. In tudi Uroš ga je uporabljal samo za komunikacijo z mano in sodelavci, ki niso mogli iti skupaj z nami in so potrebovali nekaj malega navodil za pot. In ga je potem pospravil in ga ni več niti pogledal.

Foto: Janez Kotar
Ne vem, ne razumem. Medtem se za sosednjo mizo oziroma tistimi tremi, zvlečenimi na kup, odvija, hm, zanimiv pogovor. Moški del skoraj zaskrbljeno ugotavlja, da zvečer je pa vendar finale lige prvakov, to je treba gledat in kje bodo pa lahko gledali. Tudi tega ne razumem. Si na poroki. Očitno si ženinu in nevesti toliko pomemben, da te želita na ta poseben dan imeti ob sebi, ti pa razmišljaš, kje boš gledal finale lige prvakov? Mogoče bi moral pa ostati doma in ga gledati kar tam. (Njihovim ženskim spremljevalkam se zdi to še hecno. Ne razumem # 3.)

V takih situacijah se res vprašam, a živim malo za časom, da se mi te stvari ne zdijo normalne (evo, pa sem jo uporabila), in a je to res naša prihodnost. Ker če je, nisem navdušena. Ampak to je tema za kdaj drugič.

5 komentarjev:

  1. Saj skorajda ne morem verjeti, da sem to prebrala. Ok, tudi moj dragi je včeraj raje preživel večer z moško družbo (čeprav če bi hotela, najbrž ne bi imel nič proti) in gledal ligo prvakov, ampak da bi mi to naredil na kakšen pomemben večer? Res dvomim, če bi šlo tako na zlahka skozi. Na najini poroki pa da niti ne govorimo.

    Zadnje čase sem tudi sama razmišljala o tem in je že večkrat nanesel pogovor na to debato in ali so takšne stvari normalne. Mislim, da je to res naša prihodnost, čeprav nekako čutim, da se bo to nekoč spremenilo, saj bodo ljudje spoznati, da ne znajo niti komunicirati in preživeti kvalitetno čas s svojim dragim ali prijateljico brez tehnologije. Najbrž jih bo to pretreslo in se bodo zamislili, upam vsaj. Ne bom rekla, da ne podpiram tehnologije in tudi pametni telefoni večkrat pridejo zelo prav, ampak vseeno mislim, da bi se morali več časa posvetiti osebnim odnosom in takrat telefone spraviti v torbico ter ne vsakih 5 min pogledati, če nas kdo pogreša in je kaj novega na FBju. Res mi gre na živce, če se zmenim s kom za pijačo in potem vsakih par minut pogleda, če ga je kdo pogrešal :/ namesto, da bi se on počutiš slabo, se jaz.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz sploh nisem mogla verjeti svojim očem in ušesom. Ker v mojem "svetu" je to čisto nepredstavljivo.

      Sem pa pri vsem tem, a je to res naša prihodnost, malo v precepu. Se zavedam, da je vse skupaj verjetno neizbežno in mi je ob tem kar slabo. Po drugi strani pa vem, da bom nekako prisiljena to vsaj deloma sprejeti - ja, lahko se odločim, da ne bom tega sprejela, ampak v tem primeru mi bo veliko težje, kot mi je včasih že tako ali tako. Nameravam tudi o tem še napisati kaj več, že oblikujem zadevo, je pa to ena tistih, pri katerih res hočem, da izpade točno tako, kot sem si zamislila, zato nisem še ničesar objavila.

      Izbriši
    2. Komaj čakam to objavo :)

      Jah verjemi, nisi edina in najbrž je še precej ljudi, ki tega ne morejo dojeti in sprejeti kot nekaj povsem normalnega. Se mi zdi, da tudi zaradi tega je veliko manj pristnih odnosov med ljudi. Ravno zadnjič sem brala, da je v vseh odnosih tako, da smo v njem zaradi neke koristi ali interesa... najprej sem se zgrozila nad tem, potem pa razmišljala in ugotovila, da večinoma je res tako, čeprav se mi to zdi prav žalostno. Le kaj nas vse še čaka v prihodnosti...

      Izbriši
  2. O ne vem kako sem lahko spregledala to objavo, ampak katastrofa!
    No, prvo kot prvo jaz sploh ne bi izbrala Ljubljanskega gradu za svojo poroko, ker se mi zdi to trenutek za ženina, nevesto in vse, ki so jima blizu, ne pa dogodek, kjer najprej čakaš da prideš na vrsto, ker si nevesta št. 3 in se po koncu vsedeš v bližnji bar in čvekaš o nogometu in klikaš po telefonu. Lahko bi enostavno prišla v kavbojkah in coklah. Tudi meni ni všeč kam gre ta svet, pa tudi sama pogosto uporabljam pametni telefon. Ampak kar je preveč, je pa preveč! Še en dokaz kam smo prišli s temi telefon si lahko prebereš, če v gugla vtipkaš: Restaurant Watches Video Footage On Customers And Uncovers Shocking Truth
    Se kar zgroziš ://

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Meni te poroke po tekočem traku tudi niso niti najmanj všeč. Ravno pred kratkim sem brala, da je bilo lani na gradu okoli 750 porok. To bi, če bi bile poroke vsak dan, pomenilo dve na dan. Na koncu sem se mi zdi da prišla do številke, da je v najhujši poročni sezoni nekje pet porok na dvorano - se pravi deset na soboto. Pa sem računala zelo ohlapno in po moje pripisala porokam v sredo precej preveliko število, tako da je verjetno še kakšna poroka več. Hvala, ampak ne bi :)

      Tisto s posnetki sem pa prebrala in tudi meni je bilo kar grozno. Ne rečem, da pametni telefoni niso dobra pridobitev, ampak neka meja pa mora biti. In se mi zdi, da je veliko (preveč!) ljudi nima.

      Izbriši