ponedeljek, 2. februar 2015

Najprej zdravje, pol kultura

Pa to ne v tistem Smolarjevem smislu s prdenjem iz dvajsetih ljubic. V dobesednem.

Gibanje je zdravo. In svež hribovski zrak tudi. Kombinacija obojega je pa sploh ultrazdrava in fajn. Če to skombiniraš še s kičastim dopoldnevom v novozapadlem snegu v domačih krajih in v najboljši družbi, je pa sploh zadetek v polno in najlepše možno izkoriščeno zadnje januarsko dopoldne. 

Načrti so se spreminjali dva tedna. Najprej jih je pokvarilo vreme in je bilo treba vse skupaj prestavit, potem pa sva tik pred zdajci spremenili še cilj, kar se je izkazalo za super odločitev. Budilka ob šest in deset sicer ni bila ravno prijetna, še vedno pa prijaznejša kot ob pet trideset, kakršen je bil začetni plan. Če poznaš koga, ki pozna koga, ki se ravno nekje ob taki uri kot ti odpravlja v isti konec kot ti, je to seveda pametno izkoristiti.

Že na poti proti dolini se je ob pogledu na gore obljubljal krasen dan. In tak je tudi bil!

Sveže zapadli sneg, puhec, na najvišji točki, kjer sva bili, nekje čez sredino meč. Milina za gaženje, sploh v breg (po ravnem je malo težje - še vseeno pa ne ne vem kako naporno). Pa delanje angelčkov, kot da sva spet stari pet let.



Razgledi taki, da padeš dol. Temperatura menda pod ničlo, ampak zaradi sonca vseeno toplo.








Res prava zimska idila. Prva to sezono. In vanjo sva se odpravili v super času - ko sneg še ni popadal z dreves, se pa, ko hodiš po gozdu sem in tja vsuje s kakšnega drevesa. In ko skozi ta vsipajoči se sneg posije še sonce ... čista čarovnija!




Po super preživetem dopoldnevu, v katerem sem si pljuča napolnila s svežim hribovskim zrakom, pa na vlak in nazaj v Ljubljano.

Ravno dovolj časa za tuš in malo počitka, nato pa je bil čas za drugi del naslova.

Kultura. Iliada!

Vir

Na predstavo sem želela iti neobremenjena. Brez predhodnega branja kritik. Tudi v službi sem se članku, ki je pisal o predstavi, na daleč izognila. Sodelavki, ki je bila na premieri, sem že pred premiero rekla, da mi ne sme ničesar povedati - tudi če jo bom prosila. In mi res ni povedala ničesar - rekla mi je edino, naj grem na predstavo spočita in naspana.

No, to se sicer ni zgodilo, mi je pa jasno, zakaj mi je dala tak nasvet. Če bi morala namreč z eno samo besedo opisati predstavo, bi najbrž rekla intenzivna. Seveda bi potem rekla še marsikaj drugega, ampak prva asociacija je pa vsekakor intenzivna.

Ne bom pisala obsežnih vrednostnih sodb, bom pa rekla, da si je predstavo vredno ogledati. Resnično vredno ogledati. 

2 komentarja: