sreda, 10. december 2014

"Slovenci imamo do jezika deloma nemaren odnos"

Zgodaj popoldne me je zadela novica, da je umrl Jože Toporišič. Nikoli me ni učil, saj sem študijske klopi začela guliti lep čas po njegovem odhodu v pokoj. V živo sem ga imela možnost videti in poslušati pred nekaj leti na neki okrogli mizi. Seveda pa sem o njem marsikaj slišala in prebrala. Se, tako kot verjetno prav vsakdo, nasmejala kakšni neposrečeni besedni ideji in se spraševala, od kod jo je privlekel. 

Sploh to zadnje se je vse prevečkrat povezovalo z njim. Vse prevečkrat pravim zato, ker je to smejanje, to zgražanje v smislu "kaj pa njemu ni jasno, a mu je malo dolgčas" zakrivalo vse tisto, kar je dobrega naredil za naš jezik. In tega sploh ni malo. Veliko več kot marsikdo pred njim, vsekakor pa veliko več kot marsikdo (kdorkoli?) za njim. Konec koncev se prav vsak delovni dan opiram na njegovo delo - preverjam, se prepričujem o stvareh, rešujem zagate ... Pa sploh ne gre samo za to. Šele ko človek malo pobrska po njegovem delu, vidi, kako zelo aktiven je v resnici bil in s čim vse se je ukvarjal.

Bil je veliko več kot samo zgoščenka in razpočnica. Naj počiva v miru, ki je zapisan v knjižni slovenščini.

Ni komentarjev:

Objavite komentar