ponedeljek, 12. avgust 2013

Enotedensko življenje v kopalkah

Tale zapis bi lahko imel en kup naslovov, ampak na koncu sem se lahko odločila samo za enega (no, lahko bi se za več, ampak potem bi bil naslov daljši od objave). Mogoče bom katerega od tistih naslovov uporabila za kakšno od prihodnjih objav. Ker jih bo več. Samo ena bi bila namreč mnogo predolga in sigurno bi mi kaj ušlo. 

Na morju je bilo super. Edina stvar, ki ni tako zelo super, je, da je teden minil čisto prehitro. Ampak ob vsem dogajanju in raziskovanju bi že težko minil počasneje. A kaj vse se je dogajalo? Poležavanje na plaži, prebiranje knjig, večeri v vrtincu ljudi, pa tudi raziskovanje zapuščenih hiš, hotelov in vasi, plezanje s pridobljenimi modricami od pasu, špilanje varuške in podobne zadeve. In pot domov je minevala v mešanih občutkih - na eni strani žalost, da je treba domov, na drugi veselje, da grem jutri na koncert, ki ga že tako dolgo tako težko pričakujem. Samo da je bila danes žalost še močnejša. Ko se jutri zbudim, pa bo prevladalo veselje.

Ampak vseeno upam, da me bo danes v spanje še pospremil tisti občutek valovanja, ki ti ostane od vsega časa, preživetega v morju. Da bom dan, čeprav sem že doma, zaključila v tistem morskem duhu.

1 komentar:

  1. Dopust res vedno prehitro mine. Lahko bi bila celo poletje na morju pa se ne bi naveličala. In naslov mi je čisto všeč, tako kot enotedensko življenje v kopalkah - brez skrbi in popoln užitek ;)

    OdgovoriIzbriši