Danes popoldne sva se z Urošem odpravila v center. Ko sva prišla, so se na Kongresnem trgu očitno ravno pripravljali na prihod Fransuaja, midva pa sva sočustvovala s policaji, še bolj pa z vojaki v tistih svojih uniformah, medtem so sva midva v kratkih hlačah in majicah umirala od vročine.
Sprehodila sva se do plaže, ker sva hotela pogledati razstavo najinega poročnega fotografa, pa sva ugotovila, da sva jo očitno zamudila, ker tiste fotke niso bile tisto, kar sva prišla pogledat. Nasmejala sva se temu, da nisva niti pogledala, koliko časa bo trajala, ampak v bistvu ni imelo neke hude veze. Potem sva se odpravila na grad, kjer se je vse skupaj začelo. Rada se vračava tja vsakič znova in znova. In vedno se muzava, ko se spomniva, kako je do vsega skupaj prišlo.
Potem pa z gradu in spet ob Ljubljanici proti Prešernovemu trgu. Čez Tromostovje čez se je en fant pripravljal na nastop. Videti je bilo, da bo žongliral ali kaj podobnega. Sva se odločila, da greva po sladoled, ker sem Urošu obljubila, da ga bom peljala, in prideva nazaj. Ko sva prišla, se je ukvarjal z ustvarjanjem rožic, psov in podobnih zadev iz balonov. Par lepih prosimov in puppy pogledov kasneje sem v rokah držala balonasto rožico. Ki mi jo je kakih deset minut kasneje hotela zapleniti nekajletna punčka. In sem se počutila kar malo nesramno, ko sem ji (sicer zelo prijazno) povedala, da je ne more dobiti, ker je moja.
Potem je fant začel pospravljat, midva pa sva spet odšla čez Tromostovje pogledat, kaj zganjata dve ženski na drugi strani. Ugotovila sva, da je bila pantomima. Nekaj metrov stran so svirali neki muzičarji. Nekoliko neusklajeno, če sem čisto iskrena. Ko sva naredila še en krog po centru, sva videla še kar nekaj ljudi, ki so pač počeli raznorazne stvari, da bi kaj zaslužili. Na žalost je čisto preveč takih, ki pač samo fehtarijo, te gledajo s tistim "jazsembogibogibogibogidejmikeš" pogledom, ko pa nič ne dobijo, pa gledajo grdo. In ko končajo "šiht", iz žepa potegnejo (po možnosti zelo dober) telefon in se z nekom pogovarjajo.
Ko sva bila nazaj na mestu, kjer je nastala moja balonasta rožica, je bilo tam ogromno ljudi. "Oder" je zasedel en hecen tip z brki, ki je imel horror puppet show. Zrinila sva se nekam v ospredje in z zanimanjem gledala, kako je požrl enega od teh dolgih balonov, kako je z okostnjakasto žensko plesal tango, z okostnjakasto marioneto plesal na komad Should I stay or should I go, z vodo narisal parkirne prostore, za vse vozičke, ki so bili v prvi vrsti, in podobne stvari.
Tisti mali s prve fotke, ki je bil čisto pri njem, je včasih skoraj ukradel šov. Ker je bil totalna faca in ker ga ni bilo prav nič strah, vse, kar je tip počel, mu je bilo blazno zabavno. In bolj ko ga je tip poskušal ustrašit z raznimi groznimi facami, usmerjanjem okostnjakaste ženske vanj in podobnim, bolj se je mali režal. In drugi smo se režali z njim. Ko je bilo šova konec, je bilo konec tudi najinega potepanja po centru.
Mestno jedro poleti je res tako zelo lepo. No, lepo je itak vedno, ampak poletni vrvež vsekakor doda svoj čar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar