sreda, 28. november 2012

Knauf je kurba

Pomanjkanje prostora za knjige je bilo še nekaj dni nazaj še hujše kot dobre pol leta nazaj in je kar klicalo po ukrepanju. In sva ukrepala. Za začetek v obliki dveh knjižnih polic nad kavčem. Prideta še dve, ampak mora najprej priti nov kavč (ki je že naročen!), da točno vidiva, kam ju bova privila. Torej ... dve knjižni polici. Nič lažjega - trgovina, nafilana bormašina, par zvrtanih lukenj in tada, imamo dve knjižni polici. Nič lažjega? Ne bi rekla.

Že tisti del s trgovino se je zavlekel - Bauhaus, Merkur, Obi (verjetno še kaj, pa sem spustila). Najine knjižne police za nad kavč imajo namreč posebne potrebe - 56 in 91 cm dolžine. Največ 20 cm širine, da se ne bova ob vsakem vstajanju s kavča butala v glavo. Vse preširoko. Predolgo. Vse že obdelano, tako da žaganje vse skupaj pokvari. Pa sva pristala v Obiju pri čisto neobdelanih policah. Ok, ena bo imela na vsaki strani 5 cm lufta do stene, ene bova 5 cm odžagala. Nosilci so bili izbrani en dva tri. Potem pa vijaki. Imajo da so križni, dveh različnih dolžin za šraufanje v les, spet tretje dolžine za v steno. Vložki za knauf v glupih pakiranjih po 5. Super, imava vse, zdaj pa domov vrtat.

No, tu se je zabava šele dobro začela. Dobro, cahnanje in vrtanje v dilo je še šlo, potem je pa prišel na vrsto knauf. Ok, zacahnava, zvrtava luknje. Vse kul. Vzameva vložke za knauf in začne it vse samo še navzdol. Prvega nama raztrga. Drugega tudi in tudi s tretjim ni nič bolje. Število kletvic se je seveda večalo in skoraj bi že vse skupaj zabrisala skozi okno in v steni pustila samo grde luknje (grde zato, ker so vložki za knauf pometali po tleh omet okrog lukenj). Pa sva vseeno raje malo zadihala in zvrtala vložke še v druge luknje - tokrat uspešno. In primontirala polico samo na tri vijake (pa še od teh je vsak privit malo na krivo, ker je vložek v steno odplesal malo po svoje) namesto na štiri, ker bi se lahko po moje postavljala na glavo, pa nama vložka ne bi uspelo spravit še v četrto luknjo. Mislila sva že, da bo morala druga polica počakati, ker sva uničila preveč vložkov, pa se jih je nekaj čudežno našlo še v garaži. Ponovi postopek - vrtanje lukenj, vložki, šraufi. Vrtanje lukenj je šlo. Pri vložkih pa spet ista zgodba in spet povečano število kletvic. Pa sva dala dva vložka za knauf in dva navadna stenska, ker so se pač tisti za knauf kar lomili in lomili. Rezultat, kar zadeva vložke?


Grdo, ja. Ampak polici nama je vseeno uspelo zmontirat.


Hja, bili sta gor, ampak leva samo na treh šraufih in posledično malo majava, desna pa na dveh šraufih z neprimernimi vložki. Trdnejša kot leva, ampak vseeno se jo je dalo malo zamajat. Obe sta nama bili malo sumljivi in sva se spraševala, a bova res postavila gor knjige in tvegala, da se nama vse skupaj zruši na glavo. Pa sva se odločila, da najprej preveriva z mačkom - če ga bo leva polica zdržala, bo verjetno zdržala tudi knjige. In ga je. Tudi desna ga je.


In sva se opogumila in na polici postavila knjige (saj s tem namenom sva jih šraufala, torej res ne bi bilo fore ju pustit prazne). Seveda se nisva odločila za najtežje knjige, ker potem bi vsaj leva polica definitivno zletela dol in to ne bi bilo kul - sploh zato, ker ravno pod njo vedno sediva na kavču. Rezultat? Dve fletni knjižni polici, ki sta dva dni kasneje še vedno pridno na svojih mestih.


Mačku je seveda ves čas blazno dogajalo in je moral biti povsod zraven. Še vrtat bi nama verjetno pomagal, če bi mu dovolila. Ko se je vse skupaj umirilo, je pa samo zbegano obsedel med vsem odpadlim ometom na mestu, kjer bi moral biti kavč.


Za konec pa še bližnji pogled na knjige, za katere upava, da se nama ne zrušijo na glavo.






petek, 23. november 2012

Utrinek iz 22-stranske preteklosti na nekem drugem naslovu

V razkošju prostranih soban


V razkošju prostranih soban
se igram skrivalnice s svojim srcem.

Ni se mi skrilo
v prašno skrinjo spominov na podstrešju,
niti pod umivalnik
ali za ogledalo v eni od kopalnic.
Prav tako ga ni
med zmečkanimi rjuhami postelj
v spalnicah za dvorne gospe,
ni ga med lonci
ali dišečimi začimbami v kuhinji.
Ni ga pod platnom z mojo podobo
v slikarskem ateljeju
in tudi v sobi za čajanke
sem pogledala pod vsako skodelico.

Morda je spletlo kito iz svojih las
in pustilo princu mojih sanj,
da ga odpelje,
brez da bi odpeljal tudi mene.
Morda se je v obupu
vrglo v sraniščno školjko
in za sabo potegnilo vodo.
Morda se je v nerodnosti
preprosto zaklenilo ven
in me zdaj zbegano čaka pred vrati.

Ne morem več,
krik predaje odmeva od sten praznih soban,
srce pa me nagajivo ustraši izza hrbta.
Danes si zmagalo ti,
a naslednjič se skrijem jaz!

nedelja, 18. november 2012

Donovoletne zaobljube

Novoletne zaobljube pač niso zame. Kadit sem nehala Kadila nisem od 19. maja, hujšat (zaenkrat bolj ali manj neuspešno, ker vaga še vedno kaže preveč kil) sem začela nekje sredi avgusta in tako naprej ... Sem pa zadnjič malo razmišljala, da bi bilo vseeno treba sprejet kakšno odločitev. In tako je nastal spisek donovoletnih zaobljub - nekatere bom uresničila do novega leta, nekatere se bodo po novem letu zaključile, nekatere pa bodo trajale še naprej. 
Evo jih:
  • lotila se bom diplome (obeh! in na primerjalni književnosti končno ugotovila, o čem za vraga pisat),
  • ne bom kupila nobenega laka (mogoče bi bilo bolje, če bi napisala, da se bom potrudila, da ne bom kupila nobenega laka),
  • ne bom stopila na vago (ker me vse mine vsakič, ko stopim gor, in me prime, da bi se potolažila z dvema vrečama smokijev ali ta velikim kozarcem nutele, ampak potem lahko pozabim na dosego naslednjega cilja),
  • spravila se bom vsaj v ene hlače, v katere se zdaj ne,
  • vzdržala se bom nepotrebnih nakupov,
  • še več bom migala,
  • potrudila se bom hodit spat pred polnočjo.
Sigurno se najde še kaj, ampak se zdaj ne spomnim. Če se bom, bom že še dodala.

četrtek, 15. november 2012

Konec zbiranja idej za branje

Tamle na levi pri opisu je ena od besed tudi knjigožerka. Jap, that's me. Na avtobusu na poti v službo vedno berem. Tudi na poti domov, če se ne peljem z možem. Zadnje čase resda večinoma berem samo na avtobusu, ampak še vedno preberem veliko. Tako se seznam prebranih knjig pridno daljša. Seznam knjig, ki bi jih rada prebrala, pa še bolj pridno. Ker na vsako knjigo, ki jo preberem, najdem vsaj pet takih, ki so must read. Tako se je v zadnjem tednu moj seznam podaljšal še za 31 knjig (ja, preštela sem). In se bo daljšal še naprej, ker imam na mailu shranjena še dva linka do forumov z idejami za branje ... Zdaj resno razmišljam, da bi ta dva linka enostavno pobrisala, ker že če hočem prebrati samo teh "najnovejših" 31, mi bo to vzelo ogromno časa, če pa temu dodam še vsaj tri liste A4, z obeh strani popisane z idejami, ki jih imam doma, pa res lahko samo še neham hodit v službo, jest in spat, poleg tega se moram pa odpovedat še socialnemu in zakonskemu življenju. Poleg tega ne bi bilo pametno, če bi se za naslednjih xy mesecev/let vrgla v branje knjig s tega seznama, ker bi bilo pametno prej prebrati še kaj za faks, da končno naredim še tisti zadnji izpit, ki me čaka že vsaj dve leti predolgo (enako me je čakal predzadnji izpit in me tako čaka tudi diploma), in diplomirati. In potem smo spet tam, ko človek začne preveč razmišljati. Ampak danes mi res ni do preveč razmišljanja, ker sem slabo voljo pustila za sabo nekje sredi dopoldneva in se danes res ne bi več družila z njo.

torek, 6. november 2012

Ko misliš, da te nič več ne more presenetiti ...

"Vodja poslancev SDS Jože Tanko je včeraj od kolegija predsednika parlamenta zahteval, naj generalni policijski upravi naloži, da preveri, ali so podpisi poslancev pod zahtevo za referendum o državnem holdingu pristni ali pa gre za kaznivo dejanje ponarejanja.

Še pred razpravo o Tankovem sklepu je predsednik parlamenta Gregor Virant vodje poslanskih skupin obvestil, da mu je Župevčeva poslala pisno izjavo, da je njen podpis pod zahtevo za referendum pristen, vodja poslancev Jani Möderndorfer pa ob kritiki, da je šla SDS s tem predlogom čez rob dopustnega in normalnega dela v parlamentu, dodal, da so vsi podpisi pristni, kar so ne nazadnje poslanci potrdili tudi po elektronski pošti. Za Vilfanov podpis pa je bilo ugotovljeno, da se  je poslanec podpisal v isto vrsto kot njegov kolega (Mišič) pred njim. Podpis torej ne manjka, kot so trdili Tanko ter vodji poslancev SLS Mihael Prevc in Matej Tonin." [Dnevnik]

Pa naj še kdo reče, da se ne delajo norca iz nas ...

četrtek, 1. november 2012

Ko bom imela veliko preveč denarja ...

(a girl can dream, right?)

... si bom kupila pinki aston martina s toniranimi šipami. In gor dala čim večje črne litke. In potem bom upala, da ga bom lahko kdaj vozila, ker ga bo sigurno hotel vozit Uroš, pa kaj potem, če je pink? Aston martin je, halo! Saj najprej je bil plan pinki ferari, ampak potem sem našla tega lepotca: