Leto se izteka. Ljudje začenjajo delati povzetke iztekajočega se leta, oblikujejo novoletne zaobljube in "odpirajo nova poglavja v življenju". Jaz tega ne delam. Skoraj natančno eno leto nazaj (+ cca. 14 ur) sem v svojem spletnem dnevniku (dnevniku, ja, ne v blogu) zapisala naslednje besede:
Zanimivo mi je brat današnje dnevnike. Polni so nekih novoletnih zaobljub, povzetkov preteklega leta, odpiranja novih poglavij. Ne vem, če sem sama že kdaj odprla novo poglavje ravno na prestopu leta, zdi se mi, da nikoli. Jaz jih odpiram in zapiram kar čez leto. Povzetke za nazaj po navadi delam ravno ob koncu poglavij. Zaobljube sprejemam skoraj vsakodnevno. Nobenega povzetka mojega leta ne bo. Če ga hočete, si pač preberite dnevnik za celo leto nazaj, čeprav ni bilo ravno produktivno, kar se dnevniških zapisov tiče.
V današnji noči se zame ne odpira nobeno novo poglavje, v današnji noči se nadaljuje najlepše poglavje mojega življenja do sedaj!
V današnji noči se zame ne odpira nobeno novo poglavje, v današnji noči se nadaljuje najlepše poglavje mojega življenja do sedaj!
Tako razmišljanje me spremlja še danes. 31. december zame pač ni poseben datum. Je pač zadnji dan v letu. Drugačen od ostalih morda le po pretiravanju s pirotehničnimi sredstvi. Že tako ali tako me včasih ljudje gledajo čudno, ko rečem, da na datume ne dam veliko. Tako kot 31. december je tudi rojstni dan pač navaden dan. Na ta dan obveznosti ne izginejo, svet se ne ustavi, še najmanj pa se vrti okrog mene. Ampak to razpravo bom pustila za kdaj drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar