V razkošju prostranih soban
V razkošju prostranih soban
se igram skrivalnice s svojim srcem.
Ni se mi skrilo
v prašno skrinjo spominov na podstrešju,
niti pod umivalnik
ali za ogledalo v eni od kopalnic.
Prav tako ga ni
med zmečkanimi rjuhami postelj
v spalnicah za dvorne gospe,
ni ga med lonci
ali dišečimi začimbami v kuhinji.
Ni ga pod platnom z mojo podobo
v slikarskem ateljeju
in tudi v sobi za čajanke
sem pogledala pod vsako skodelico.
Morda je spletlo kito iz svojih las
in pustilo princu mojih sanj,
da ga odpelje,
brez da bi odpeljal tudi mene.
Morda se je v obupu
vrglo v sraniščno školjko
in za sabo potegnilo vodo.
Morda se je v nerodnosti
preprosto zaklenilo ven
in me zdaj zbegano čaka pred vrati.
Ne morem več,
krik predaje odmeva od sten praznih soban,
srce pa me nagajivo ustraši izza hrbta.
Danes si zmagalo ti,
a naslednjič se skrijem jaz!
Ni komentarjev:
Objavite komentar