Pomanjkanje prostora za knjige je bilo še nekaj dni nazaj še hujše kot dobre pol leta nazaj in je kar klicalo po ukrepanju. In sva ukrepala. Za začetek v obliki dveh knjižnih polic nad kavčem. Prideta še dve, ampak mora najprej priti nov kavč (ki je že naročen!), da točno vidiva, kam ju bova privila. Torej ... dve knjižni polici. Nič lažjega - trgovina, nafilana bormašina, par zvrtanih lukenj in tada, imamo dve knjižni polici. Nič lažjega? Ne bi rekla.
Že tisti del s trgovino se je zavlekel - Bauhaus, Merkur, Obi (verjetno še kaj, pa sem spustila). Najine knjižne police za nad kavč imajo namreč posebne potrebe - 56 in 91 cm dolžine. Največ 20 cm širine, da se ne bova ob vsakem vstajanju s kavča butala v glavo. Vse preširoko. Predolgo. Vse že obdelano, tako da žaganje vse skupaj pokvari. Pa sva pristala v Obiju pri čisto neobdelanih policah. Ok, ena bo imela na vsaki strani 5 cm lufta do stene, ene bova 5 cm odžagala. Nosilci so bili izbrani en dva tri. Potem pa vijaki. Imajo da so križni, dveh različnih dolžin za šraufanje v les, spet tretje dolžine za v steno. Vložki za knauf v glupih pakiranjih po 5. Super, imava vse, zdaj pa domov vrtat.
No, tu se je zabava šele dobro začela. Dobro, cahnanje in vrtanje v dilo je še šlo, potem je pa prišel na vrsto knauf. Ok, zacahnava, zvrtava luknje. Vse kul. Vzameva vložke za knauf in začne it vse samo še navzdol. Prvega nama raztrga. Drugega tudi in tudi s tretjim ni nič bolje. Število kletvic se je seveda večalo in skoraj bi že vse skupaj zabrisala skozi okno in v steni pustila samo grde luknje (grde zato, ker so vložki za knauf pometali po tleh omet okrog lukenj). Pa sva vseeno raje malo zadihala in zvrtala vložke še v druge luknje - tokrat uspešno. In primontirala polico samo na tri vijake (pa še od teh je vsak privit malo na krivo, ker je vložek v steno odplesal malo po svoje) namesto na štiri, ker bi se lahko po moje postavljala na glavo, pa nama vložka ne bi uspelo spravit še v četrto luknjo. Mislila sva že, da bo morala druga polica počakati, ker sva uničila preveč vložkov, pa se jih je nekaj čudežno našlo še v garaži. Ponovi postopek - vrtanje lukenj, vložki, šraufi. Vrtanje lukenj je šlo. Pri vložkih pa spet ista zgodba in spet povečano število kletvic. Pa sva dala dva vložka za knauf in dva navadna stenska, ker so se pač tisti za knauf kar lomili in lomili. Rezultat, kar zadeva vložke?
Grdo, ja. Ampak polici nama je vseeno uspelo zmontirat.
Hja, bili sta gor, ampak leva samo na treh šraufih in posledično malo majava, desna pa na dveh šraufih z neprimernimi vložki. Trdnejša kot leva, ampak vseeno se jo je dalo malo zamajat. Obe sta nama bili malo sumljivi in sva se spraševala, a bova res postavila gor knjige in tvegala, da se nama vse skupaj zruši na glavo. Pa sva se odločila, da najprej preveriva z mačkom - če ga bo leva polica zdržala, bo verjetno zdržala tudi knjige. In ga je. Tudi desna ga je.
In sva se opogumila in na polici postavila knjige (saj s tem namenom sva jih šraufala, torej res ne bi bilo fore ju pustit prazne). Seveda se nisva odločila za najtežje knjige, ker potem bi vsaj leva polica definitivno zletela dol in to ne bi bilo kul - sploh zato, ker ravno pod njo vedno sediva na kavču. Rezultat? Dve fletni knjižni polici, ki sta dva dni kasneje še vedno pridno na svojih mestih.
Mačku je seveda ves čas blazno dogajalo in je moral biti povsod zraven. Še vrtat bi nama verjetno pomagal, če bi mu dovolila. Ko se je vse skupaj umirilo, je pa samo zbegano obsedel med vsem odpadlim ometom na mestu, kjer bi moral biti kavč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar