Nekaj let nazaj sem zaradi takšnih in drugačnih razlogov izgubila nekaj kil. Nekaj preveč. Ne, nisem imela nobene motnje prehranjevanja in nisem bila okostnjak. V tisti novi koži se nisem počutila dobro, imela sem občutek, da sem shirana in na živce mi je šlo, da so mi bile vse hlače čez rit precej prevelike. Kot da bi v njih potrebovala še prostor za plenico ali nekaj ... Pa sem si rekla, da to pa tako ne gre, ni kul, če se ne počutim dobro v svojem telesu, moram dobit kile nazaj
In sem jih dobila. Pa še kakšno dodatno. Kakšno preveč. Ne, ne mislim, da sem debela, ne me narobe razumet. Ampak enostavno se v svoji koži spet ne počutim dobro. Aja, pa doživljam kronično pomanjkanje hlač, ki bi mi bile prav, kar me še dodatno frustrira. Sploh zato, ker v najini (premajhni) omari kraljujeta dva kupa mojih hlač. Od tega je uporabnih manj kot polovica. Tako imam dve vrsti hlač: a) tiste, ki jih lahko nosim; b) tiste, za katere si želim, da bi jih lahko nosila oz. jih bom nekoč lahko spet nosila. Sprva je bil kup a) višji od kupa b), potem sem pa vsakič znova ugotovila, da se je kup b) povišal še za ene hlače ... In vmes sem še ene hlače zabrisala stran, ker sem res izgubila prav vsako upanje, da se bom lahko še kdaj stlačila v njih. Big dislike. In to RES ni tisto, kar sem imela takrat pred leti v mislih ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar