Štetje ovčk

Saj vsi poznate tisto: če ne moreš spati, štej ovčke. Vse lepo in prav. 1. ovčka, 2. ovčka, 3. ovčka in tako naprej, dokler ne zaspiš.

Nope, pri meni to ne gre in nikoli ni šlo. Vse skupaj iz enega povsem preprostega razloga. Pri meni ni bilo 1. ovčka, 2. ovčka, 3. ovčka in tako naprej, dokler ne zaspiš. Pri meni je bilo 1. ovčka, ki skoči čez ograjo, 2. ovčka, ki skoči čez ograjo, 3. ovčka, ki ne skoči čez ograjo, ampak se spotakne in pade na nos, in tako naprej, dokler ne zaspiš. Ja, saj struktura stavka (vsaj končni del) je enaka, ampak tu v drugem primeru na koncu dejansko NE zaspiš, ker pač ne moreš, ker se ti zdijo ovčke, ki skačejo čez ograjo, ampak se spotaknejo in padejo na nos, smešne. In namesto, da bi te to štetje uspavalo, te še bolj zbudi. 

In ravno zato pred spanjem nikoli ne štejem ovčk.