Ko imena dobijo obraze

Včasih je pač tako, da si z nekaterimi "imeni" (ljudmi) pogosto v stiku. Ponavadi v posrednem. Pač prek drugih, ki ti dajo za lektorirat tekst od teh "imen". In ko bereš tekste si nekako ne moreš pomagati, da si za imeni ne bi ustvaril neke slike. Pa ne govorim zdaj o tistem, da si predstavljaš, da je to "ime" visoko toliko in toliko centimetrov, ima take lase in onake oči. To ne. Ampak vseeno si v glavi ustvariš neko podobo. In več, kot prebereš, močnejša je ta podoba. Ne znam razložiti bolj detajlno, žal.

Zanimivo pa je, ko ta imena začnejo dobivati svoje obraze. Ko se znajdeš s takim "imenom" iz oči v oči (ali pa človeka pač vidiš na sliki) in moraš v glavi nekako narediti to povezavo. Sploh je zabavno, če se resnična podoba sploh ne sklada s tisto v tvoji glavi. In dejansko je (vsaj v mojem promeru) v večini primerov tako. Takrat se tista podoba, ki sem si jo ustvarila v glavi, podre. Včasih bolj, spet drugič manj. 

Moram pa priznati, da me ponavadi potem naprej večinoma še vedno spremlja tista podoba iz glave, ne tista iz resničnega sveta. In vsakič naslednjič, ko vidim eno teh "imen", se moram znova in znova opominjati, da je to tista prava podoba, ne tista iz glave. Ker se mi enostavno ne uspe prepričati, da je moja podoba napačna, pa čeprav ni bila nikoli zares izrisana.

V preteklih nekaj dneh (približno v tednu dni) sem imela tri taka srečanja z obrazi imen. Vsakič je bilo zanimivo in vsakič se podoba iz glave niti najmanj ni skladala z videnim. Tako kot v večini primerov pred tem in tako kot verjetno tudi v večini primerov po tem. Imena, ki dobijo obraze, so vedno znova zanimiva.