Prehodi za pešce nekaterim ne gredo najbolje ...

Zakon o pravilih cestnega prometa v prvem odstavku 41. člena pravi:

Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj. (Vir)

Vsakodnevno krši ta člen marsikateri voznik in pogosto moram pred prehodom za pešce razmišljati, ali bo voznik, ki vozi proti prehodu, lahko ustavil avto, če stopim na prehod. Kadar ocenim, da ga bo lahko, prečkam cesto. Včasih me kakšen grdo pogleda, ker ne more tudi čez prehod peljati tistih svojih sedemdeset na uro, ampak mi je malo mar za to. Na prehodu za pešce ima pešec prednost. Pika. Oziroma (še bolje) klicaj!

A zakaj bi se sploh kdo trudil ustaviti pešcu pred prehodom, bo pa ta ja malo počakal in šel čez cesto pač pet sekund kasneje? Hja, če že ne najdete kakšnega drugega razloga, pa lahko vsaj zato, ker vas neupoštevanje peščeve prednosti lahko tudi krepko udari po denarnici.

Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk. (Vir)

 Draga šola, ni kaj.

Obstajajo pa še hujši primerki od tistih, ki prehod za pešce kratko malo ignorirajo. Obstajajo tudi primerki, ki so sposobni ignorirati tudi pešca, ki čez ta prehod hodi. Pa tu ne mislim na tisto, ko gre pešec čez štiripasovnico in je šele na prvem pasu, ti pa si na zadnjem in pač pelješ. 

Mislim na tisto, ko si že na več kot polovici prehoda, ki prečka uvoz v parkirno hišo, neka gospa v veliki kravi od avta pa pelje naravnost proti tebi. In niti takrat, ko je že čisto blizu in vidi, da te bo zbila, če ne bo stopila po bremzi, tega ne naredi. Ne vem, morda je mislila, da ogromen avto pomeni, da ti ni treba upoštevati cestnoprometnih predpisov in da imaš prednost pred vsemi. Morda je mislila, da pešec, ki med hojo telefonira, pa nima prednosti na prehodu za pešce. Ali pa se ji - kar je še najverjetneje - po domače povedano jebe za druge. Zlasti za pešce. Zakon močnejšega. Če nočeš biti zbit, se umakni.

Če bi bilo v meni kaj mazohista (in ne bi bila ravno na poti v službo), ne bi naredila tistega koraka nazaj in bi ji pustila, da me zbije. Hitrost je bila čisto majhna, tako da mi ne bi bilo hudega, samo malo štale bi ji naredila. Po eni strani mi je žal, da sem stopila nazaj, ampak zmagal je isti delček razuma, ki pravi, da se trčenju izogneš, če se mu le lahko.

Tako sem samo dvignila roke in ji pomignila z glavo, češ "kaj se pa greš, baba zmešana, a misliš, da če imaš pa velik avto, da pa lahko izsiljuješ kar vse po vrsti in se ti bodo vsi umikali na pet metrov". Pa me je samo gledala kot tele v nova vrata. Ne vem, če je razumela, kaj sem ji hotela povedati. Najbrž ne. In najbrž česa takega ni naredila prvič. Še verjetneje pa na žalost niti ne zadnjič ...