Saj poznamo tisto - če gre lahko kaj narobe, bo narobe tudi šlo.
Če sva si še pred nedavnim veselo domišljala, da imava za Češko že vse urejeno, da se morava odločiti samo še, ali greva najprej v živalski vrt in potem v minimundus ali kontra, so nama danes dali še malo dodatnega dela. In pobarvali kakšen las ali dva na sivo. Premalo je namreč prijav, da bi bil organiziran avtobusni prevoz v Ostravo. Dali so nama dve možnosti - poiščeva drugačen način, kako bova prišla do tja, druge organizacijske stvari pa ostanejo iste, pri tem pa nama odštejejo 60 € na prijavo, ali pa izbereva katerega od treh krajših paketov, pri katerih je avtobusni prevoz zagotovljen.
In svojo odločitev morava sporočiti do jutri.
In svojo odločitev morava sporočiti do jutri.
Še dobro, da so na najini prijavi Uroševi podatki - če bi s tem sporočilom klicali mene, bi najbrž začela preklinjati direktno v telefon, kot sem potem preklinjala Urošu, ko mi je posredoval novico. Ali pa bi začela jokati. Po vsej verjetnosti pa kar oboje in bi mi bilo, ko bi se mi glava ohladila, nerodno in bi me imelo, da bi jih poklicala nazaj in se jim opravičila za svoje vedenje.
Ni fajn izvedet take novice, ko si v službi, ko ne moreš narediti kaj dosti. Samo živčen si in težko delaš, glavo pa težko prepričaš, naj se s tem ukvarja pozneje. Sploh ker ni veliko časa, svojo odločitev moraš sporočiti naslednji dan. Čeprav nisem imela namena iti med službo v trgovino, sem se zbrcala na zrak, da bi se na hitro sestavila skupaj. Pa še sladoled pomiri stres.
Medtem sva po telefonu tehtala možnosti. Krajši programi nama niso dišali, itak se je izkazalo, da v bistvu za naju pride v poštev samo eden, saj so dopusti v službi že dogovorjeni in potrjeni. Letalske povezave so samo do Prage, pa še drage so, pot z avtomobilom naju pride več kot 120 € samo v eno smer ... Stran Slovenskih železnic nama je sicer našla neke povezave, ampak nikjer nobene cene. Na koncu nama je klic na informacije polepšal dan, ko je gospa (gospodična?) sporočila okvirno ceno prevoza z vlakom - 150 €. Za povratno karto. Za oba. Prodano. No, samo kupit jih morava še ...
Prav presenečena sem, kako hitro se je pravzaprav vse skupaj razrešilo. Od tistega začetnega šoka, milijon scenarijev v glavi in misli, da je vsaj konec sveta, do pomiritve in končne odločitve sta mogoče minili dve uri. Zdaj se seveda vsemu skupaj smejim in se skoraj tolčem po glavi, zakaj sem tako paničarila, a se vseeno zavedam, da je to povsem razumljivo - gre za stvar, ki se je veseliva že toliko časa, za katero sva mislila, da je že vse urejeno, da se morava samo še prvega maja ob čisto nečloveški uri narisat na Dolgem mostu in se usest v avtobus, potem pa takole ...
Konec dober, vse dobro. Ampak gospod Murphy naj se gre pa vseeno solit. In lahko mi prispeva za barvo, da pobarvam tista dva siva lasa. Odtenek 575.
Medtem sva po telefonu tehtala možnosti. Krajši programi nama niso dišali, itak se je izkazalo, da v bistvu za naju pride v poštev samo eden, saj so dopusti v službi že dogovorjeni in potrjeni. Letalske povezave so samo do Prage, pa še drage so, pot z avtomobilom naju pride več kot 120 € samo v eno smer ... Stran Slovenskih železnic nama je sicer našla neke povezave, ampak nikjer nobene cene. Na koncu nama je klic na informacije polepšal dan, ko je gospa (gospodična?) sporočila okvirno ceno prevoza z vlakom - 150 €. Za povratno karto. Za oba. Prodano. No, samo kupit jih morava še ...
Prav presenečena sem, kako hitro se je pravzaprav vse skupaj razrešilo. Od tistega začetnega šoka, milijon scenarijev v glavi in misli, da je vsaj konec sveta, do pomiritve in končne odločitve sta mogoče minili dve uri. Zdaj se seveda vsemu skupaj smejim in se skoraj tolčem po glavi, zakaj sem tako paničarila, a se vseeno zavedam, da je to povsem razumljivo - gre za stvar, ki se je veseliva že toliko časa, za katero sva mislila, da je že vse urejeno, da se morava samo še prvega maja ob čisto nečloveški uri narisat na Dolgem mostu in se usest v avtobus, potem pa takole ...
Konec dober, vse dobro. Ampak gospod Murphy naj se gre pa vseeno solit. In lahko mi prispeva za barvo, da pobarvam tista dva siva lasa. Odtenek 575.
Ni komentarjev:
Objavite komentar