ponedeljek, 12. januar 2015

Še 108 dni!

Vem, vem, do prvega maja je še daleč, ampak že zdaj se veselim in komaj čakam. No, veselim se in komaj čakam že od trenutka, ko sva se odločila, da greva. In ko sva ravno malo pred novim letom vse skupaj naredila še uradno, sem se začela veseliti in komaj čakati še toliko bolj. Pa se mi je zdelo malo hecno, da bi začela odštevati že pred novim letom - saj veste, "to je šele naslednje leto". Ampak zdaj je že letos in počasi se bom začela iti igrico "še x-krat spat".

Aja, a kam sploh greva? 


V Ostravo! 

Že res dolgo časa sem sanjarila o tem, da bi (vsaj) enkrat v živo videla svetovno hokejsko prvenstvo elitne divizije. Ko je šel pred leti moj brat v Kanado, sem ga na vsak način želela prepričati, naj me stlači v kufer in odnese s sabo. Pa ni šlo.

Zdaj pa se je ponudila idealna priložnost, saj Češka ni daleč in tudi sama po sebi ni draga, kar nama bo ob cenah vstopnic za tekme prišlo še kako prav. Veselim se navijanja. Veselim se možnosti, da bom v živo gledala tekme, ki sem jih do zdaj samo na televiziji in si želela, da bi lahko bila tam. Veselim se dobrega hokeja, za katerega sem bila v zadnjem obdobju precej prikrajšana. Saj bi gledala NHL, pa je sredi noči.

In veselim se tudi vsega tistega, kar pride zraven. Veselim se "minimundusa". Vseh muzejev, cerkev, galerij. Veselim se geocachanja v novi državi. Veselim se živalskega vrta, v katerem so ravno pred enim tednom dobili majhnega slončka, in se zdaj sprašujem, kako hitro sloni rastejo.

Vir
Samo še 108 dni ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar