četrtek, 05. junij 2014

Dogodivščine nekega junijskega četrtka

Naj kar takoj na začetku napišem, da so tiste dogodivščine iz naslova verjetno malo pretiravanje, saj se danes ni dogajalo nič takega, kar bi lahko poimenovala dogodivščina. Ampak tako naslov zveni bolje, kot če bi vanj vtaknila dogajanje. Dogajanje se mi zdi nekoliko ... mlačno. No, to sem dala iz sebe, zdaj pa lahko začnem pisati o "dogodivščinah" (pa še teh ni bilo ravno veliko).

Najprej sem (skoraj) za dobro jutro od svoje pulmologinje izvedela, da sem dolgočasna pacientka - če to ni najlepši kompliment, kar sem jih dobila zadnje čase, ne vem, kaj je. Rezultati od pregleda prejšnje leto so se močno izboljšali in to je bilo super slišati. Tako se lahko pohvalim s petimi litri pljučne kapacitete in skoraj štirimi litri izdihanega zraka v prvi sekundi. Sprva mi te številke niso povedale kaj preveč, ampak potem sem o njih malo povprašala strica Googla in ob njegovih odgovorih za kakšen centimeter ali dva zrasla. 

Zvečer sem se odločila, da svoja "popravljena" pljuča odpeljem na en tek, da se naužijejo svežega zraka. Tako zelo se mi je mudilo, da sem ob pogledu na uro po prvem kilometru kar zazijala, saj je bil tempo tak, da bi mi ga zavidal še Usain Bolt. No, on mogoče res ne, ampak sem prepričana, da se sigurno najde kdo, ki bi mi ga. Vem, da je za marsikoga tak tempo še čisto polžji, ampak zame je to že skoraj raketni pogon. Tudi drugi kilometer je bil še zelo dober, nekje proti koncu tretjega pa že ni šlo več. Ampak se sploh ne sekiram, saj sem zelo zadovoljna s tempom. Na razdalji bom pač delala kdaj drugič. Mobitel sem seveda spet pozabila vzeti s sabo, tako da spet nisem mogla fotkati večerne svetlobe. No, to sem ob prihodu domov nadoknadila z eno fotko skozi kopalnično okno. Dajmo se delat, da je bila posneta med tekom, okej?


Za konec pa še kakšna beseda o najinem mačkonu - ker že zelo dolgo nisem napisala nič o njem. Še vedno je firbec. In še vedno mora povsod vtaknit svoj smrček. Zadnjič si ga je na primer opekel na koprivah, ki so čakale, da jih tast zmiksa v svoj sok. Danes pa je izkoristil špagete, ki so padli za kuhinjski predal, da se ga ni dalo zapreti, da je smuknil v luknjo, ki je nastala, ko sem predal potegnila do konca ven. Ker je seveda treba pošnofat, kaj je to za ena nova luknja. 


Še trikrat spat ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar