Pred približno pol leta sem se odločila, da bom napisala prav posebno pesem in jo prebrala na prav poseben dan prav posebni osebi. Pa mi ni uspelo. Ker navdiha pač ni (bilo). Seveda ni bilo prvič. Tudi drugič ne. In verjetno tudi ne zadnjič. Ja, žal mi je, da mi ni uspelo, ker bi to najin dan naredilo še bolj poseben. Ali bi se pa uprpila in na koncu iz tega ne bi bilo nič in bi bil dan enak, kot je bil tako (samo z več dogajanja v moji tintari) ... Na silo pač ni šlo, samo zato, da bo, pa nisem hotela pisat. Pa ni tu stvar v tem, da ne bi znala opisat svojih čustev, seveda jih znam, ampak v eno za tako priložnost sprejemljivo obliko mi jih pa ni uspelo spravit.
In seveda tega itak ne bi sploh nihče vedel, če ne bi zdaj napisala tule. Jebiga, nek se zna. Saj bo še kakšna posebna priložnost. Morda takrat ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar