Poporočne radosti

Najprej pojasnilo, zakaj še ni obširne poročne reportaže (ja, pride pa). Enostavno: ni reportaže brez fotk, teh sva imela pa še dva dni nazaj samo nekaj malega proti 1400 fotkam, ki sva jih dobila zdaj in nad katerimi sva čisto navdušena (hvalospev fotografu pride v reportaži:)). Že samo, da sva jih preklikala, sva rabila nekje blizu dve uri, selekcija se dela pa počasi, 200 ali 300 fotk po 200 ali 300 fotk, ker je kaj več že naporno. Ko bo selekcija narejena, pride pa tudi reportaža.

Zdaj pa k naslovu te objave. Poporočne radosti. Take brez narekovajev in tudi take z njimi. Najprej tiste brez. Občutek je seveda fenomenalen in na veliko začneš uporabljati besedno zvezo moj mož (no, Uroš pač besedno zvezo moja žena), ker se sliši blazno super. Veliko ljudi me je že vprašalo, ali je zdaj kaj drugače. Ja, drugače je. Še lepše. Kot da bi bil ponovno zaljubljen. Zaveš se, da zdaj gre pa čisto zares (čeprav to v bistvu veš že prej), in to te (vsaj mene) navda z navdušenjem in neko novo energijo. Seveda to ne pomeni, da nič od naštetega prej ni bilo prisotno, samo bolj intenzivno se mi zdi. V bistvu se te spremembe sploh ne da ubesediti, vsaj ne natančno, to je treba doživeti. Ko doživiš, razumeš. Tudi sama sem zelo dolgo mislila, da je to samo en papir, ki nič ne spremeni. Pa sem se zelo motila. Ni samo papir, ampak je veliko več kot to.

Potem pa pridejo še tiste radosti z narekovaji. Menjava stalnega prebivališča. Menjava osebne. Menjava bančne. Uredit spremembo osebnih podatkov na faksu. V knjižnici. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje. V vseh deemih, svetih knjige, hervisih in podobnih zadevah (še dobro, da imam samo eno trgovsko kartico, pa še tista ni na moje ime). Sprememba mejla. Lovljenje odgovornega za mejling listo na radiu. Novo izpolnjevanje obrazcev. En kup enega letanja naokrog, v glavnem. Pa ne me narobe razumet, ne pravim, da mi je odveč. Samo nikoli nisem pomislila, kako veliko je v resnici tega. V bistvu je vse to letanje okrog na en tak zanimiv način tudi prijetno. Ker je uvod v nekaj novega (ki se seveda začne s poroko). Z vsakim zamenjanim dokumentom več je tisto malo popkovnice, kolikor te je je še vezalo na staro življenje, prerezane. Dokončno se odcepiš od staršev, od tistega prej. In z vsakim zamenjanim dokumentom več se zavedanje tega krepi.

Ja, fajn je bit poročen in uživat v poporočnih radostih!