Spoprijateljila se bom z enim dobrim in izkušenim gobarjem. Če ga pa slučajno že imam v prijateljskih vrstah, naj se, lepo prosim, javi. Moje znanje o gobah je namreč precej ubogo - jurčki, lisičke, marele, potem se pa konča. Danes sva šla z Urošem iskat gobe (jaz jih nikoli nisem nabirala, jaz sem jih vedno iskala in včasih kakšno pač našla) in prišla nazaj z dvema ubogima marelama. Takima mini. Da ni dovolj niti za večerjo za enega. Malo sva si seveda kriva tudi sama, ker sva rinila tja, kjer se je danes verjetno zadrževalo vsaj pol Ljubljane in je bilo po hosti več ljudi kot kostanjev (pa je bilo teh veliko). Seveda sva videla en kup gob, ampak kaj jaz vem, kaj vse so bile. Čisto možno, da je bilo ogromno užitnih, ampak kaj midva veva ... Če že nisva nabrala dovolj gob za vsaj konkretno večerjo, sva se pa vsaj malo premigala in se nadihala svežega zraka. Tudi to šteje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar