Smrk, smrk

Ne, nisem žalostna, samo totalno prehlajena. Ni fajn, ne ne. Dihat mi nekako še uspeva, pa se mi zdi, da mi ne bo več dolgo, ker je vedno težje. Napadi kihanja mi gredo z vsakim kihom bolj na živce. Sploh ker le redko kihnem samo enkrat. Večinoma vsaj dvakrat, se pa dogaja, da tudi trikrat ali štirikrat. Se mi zdi, da sem se v zadnjih dveh dneh nakihala za celo leto :/

Pa sej, glede na to, kako je bil folk okrog mene prehlajen že cel mesec, mam srečo, da se nisem nalezla že prej. Po drugi strani pa ... če bi se nalezla že prej, bi blo zdajle že konec. Ah ja, nikoli mi ni prav :D Najbolj fino bi blo itak, da sploh ne bi bila nikoli prehlajena. Mogoče si pa zaželim to, ko naslednjič vidim kak utrinek. Sam kaj, ko nimam te sreče, da bi jih pogosto videla (se mi zdi, da sem v celem življenju videla ene štiri).