četrtek, 19. marec 2015

Enodnevno morsko polnjenje baterij

Včasih se zgodi, da sva tudi med tednom frej na isti dan. In če je za cel dan napovedano sonce, poleg tega pa so tudi temperature več kot vabljive, bi bil seveda greh ostati doma. Primorska se je ponujala kar sama od sebe, tako da odločitev res ni bila težka. 

Tokrat se nisva zapodila direktno v Piran kot ponavadi, ampak sva začela v Luciji in Seči. Forma viva je po vseh letih, odkar nisem bila tam, še vedno impresivna, pot od kampa proti solinam pa tako lepo urejena, da kar vabi, da se vsaj malo sprehodiš po njej.




Zanimivo je bilo obujati in primerjati spomine, ki jih imava na ta konec. Jaz sem tja pred sezono ali po njej tja z mami hodila na krajše vikendaške oddihe, Uroš s sošolci v kamp. Z mami sva izležavali na plaži in se namakali, zvečer pa hodili v Portorož v Mignon na sladoled, Uroš pa se je s sošolci tihotapil v kamp in plezal čez ograje, ko je bil kamp že zaprt.



Iz Lucije naju je v Portorož zvabila (jutranja) kava z Uroševo sodelavko in njenim možem. Všeč so mi ljudje, s katerimi se poštekam takoj in niti ne vem, kdaj mineta skoraj dve uri, pa bi še vedno lahko debatirala z njimi. In seveda je super piti kavo z razgledom na morje. 


Najin morski dan pa ne bi bil čisto pravi, če bi izpustila Piran, ki še vedno ostaja moje najljubše morsko mestece. Ignorirajmo tokrat, da so podražili parkirno hišo in sva za tri ure in pol parkiranja dala čisto preveč. Po ozkih piranskih ulicah bi se lahko izgubljala cele dneve. Brez problema. In vsak dan naredila milijon fotk klasične piranske panorame. In se sprehajala gor in dol ob morju.



Še milijonkrat bi lahko fotografirala vse piranske cerkve. Pri cerkvi sv. Jurija ali na obzidju bi opazovala sončni zahod. Ali pa bi ga opazovala sede ob morju s sladoledom v roki.










Pirana se enostavno ne naveličaš. Ne gre. Nekaj tako zelo romantičnega je na njem. 

Ampak seveda je prišel tudi čas za odhod domov. Pa ne čisto takoj. Na kratko sva se ustavila še v Fiesi, vendar bova morala za opazovanje jezerc priti drugič - predvsem ko bo še svetlo. Čisto za konec pa sva si privoščila še prekrasen pogled na nočno olučkano Izolo. 


Krasen dan za polnjenje baterij je bil. Čeprav sva bila ob prihodu domov utrujena, so bile baterije napolnjene. In pljuča tudi. Lepo je bilo.

2 komentarja:

  1. aaah morje <3
    drugače pa je zastonj možno parkirati zgoraj na vrhu pri merkatorju, tam kjer se iz ceste proti piranu zavije na cesto za fieso. res je, da si na vrhu hrbička, ampak vidva izgledata, kot da se rada sprehajata. pa fajni izletek je, se lahko spustiš direkt dol v fieso, pa ob morju do pirana pa potem po drugi strani mimo obzidja in pokopališče gor. no, ali pa tudi samo v piran.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O hvala, to si je pa za zapomnit! Par minut hoje gor ali dol, saj se na morje ne odpelješ, da boš tam samo šibal sem in tja in gledal na uro.

      Izbriši