sobota, 06. julij 2013

Šift dilit

Saj ne vem, a ima ponedeljkov mlaj kaj prstov zraven, ampak današnji dan je tak narobe dan. Shitty day. Kr neki. Če bi lahko, bi za večino dneva najraje pritisnila shift + delete - samo delete v takih primerih pač ni dovolj, ker lahko zadevo še vedno potegneš iz koša. Jaz pa tega nočem. 



Dan se je sicer začel precej obetavno, ampak nekje po kosilu je šlo pa samo še navzdol. Do štirih sem sedela za računalnikom in čakala na eno zadevo, da jo zrihtam. Sploh ni panike, danes pač jaz, naslednjič nekdo drug. Ampak ko te zadeve kar ni pa ni bilo, sem pa popizdila. Ker v takih situacijah imam pa res občutek, da me nekdo jebe v glavo. Namesto da bi tisti čas počela kaj bolj koristnega in zabavnega, na primer se usedla na spimpano kolo in se z njim zapeljala en krog, sem kot en idiot sedela za računalnikom in buljila v mejl. Niti za diplomo nisem delala, pa bi lahko. Ampak sem itak mislila, da bo zdaj zdaj, potem bom pa lahko šla ali na kolo ali na fitnes, ko bom prišla domov, pa delala za diplomo. No, ne.

Ko sem se le spravila iz bajte in proti fitnesu (malo preveč črno je bilo, da bi tvegala, da me na kolesu ujame dež) na enega od tistih petih busov, ki za vikend peljejo tu mimo, sem bila nekoliko boljše volje. Ampak ne prav dolgo. V prvih petih minutah na fitnesu sem namreč ugotovila, da nimam brisače, in v trenutku mi je vse padlo dol. Tako sem 50 minut nekaj kao improvizirala potem pa se za dobre pol ure zabetonirala na postajo in čakala na drugega od tistih petih busov, ki za vikend peljejo tu mimo. No, vsaj na postaji sem bila vsaj nekoliko produktivna in sem brala knjigo, ki je obvezno branje za zadnji izpit in mi je prav všeč (ko bi le bile vse take). 

Doma se je neproduktivnost samo še nadaljevala in nekako sem zbluzila preostanek dneva. Najbolj produktivna stvar je bila, da sem se sprehodila dva štuka dol in dala prat brisače. In ko so bile oprane, še enkrat dva štuka dol, da sem jih dala v sušilca. Višek produktivnosti, res. No, nekje v tem preostanku dneva sem na kuhinjski steni poskrbela za dekor, kot mu Uroš ljubkovalno pravi, da bi me potolažil, v resnici gre pa za pobrisane ostanke malinovega wannabe frozen yogurta. Sem bila pač prepričana, da lahko z žlico prčkam po blenderju medtem ko deluje, brez da pri tem umažem steno, da bo videti, kot da sem v kuhinji fentala in razrezala svojega moža. 

Dan za pozabit, res ...


Ni komentarjev:

Objavite komentar